Ljubljana, 2. februar 2011 - Vodja Poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je v nadaljevanju 24. redne seje Državnega zbora RS predstavil stališče do predloga Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se v popolnosti strinjamo, da je eden izmed najpomembnejših razlogov za sprejem zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka v pomanjkljivosti sistema katerega posledica neusklajenosti stanja katastrskih kultur v zemljiškem katastru s stanjem dejanske rabe zemljišč v naravi, ki je posledica dolgoletnega neizvajanja revizij zemljiškega katastra in ne prijavljanja sprememb s strani lastnikov. Povsem pravilno predlagatelj tudi ugotavlja, da je pri metodi ugotavljanja katastrskega dohodka potrebno preiti na drugačen sistem določanja dejanske rabe zemljišč, ki pomembno vpliva na višino možnega dohodka. S tem se v poslanski skupini strinjamo. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pa znova opozarjamo, da ugotavljanje katastrskega dohodka ni zgolj tehnično operativno delo, temveč gre za dosti več kot samo za ugotovitev neke vrednosti zemljišča, površine in podobnih tehničnih podatkov. Če pogledamo primer iz sosednje Avstrije, kjer se pri ocenjevanju vrednosti kmetijskega gospodarstva upošteva naravne pogoje, sestava tal, relief, nagib, nadmorska višina, klimatske razmere, preskrba z vodo in vodne razmere, gospodarsko proizvodne razmere, lega glede na prometne povezave, notranje razmere, pogostost naravnih ujm, velikost kmetijskega gospodarstva in še kaj. Gre za številne strokovne postopke, ki zahtevajo veliko strokovnega znanja, številno osebje in seveda finančna sredstva.
Predlagatelj tega zakona pa konkretno rešitev vidi v dveh novih zaposlenih na Geodetski upravi Republike Slovenije, ki bosta očitno uredila celoten slovenski prostor in pripravila ustrezno podlago za izvajanje tega zakona. Zadolžitev geodetsko upravo za ugotavljanje katastrskega dohodka je po mnenju Poslanske skupine SLS popolnoma neustrezno, zato smo tudi z amandmaji predlagali, da koordinacijo za celotno aktivnost okrog urejanja evidenc in priprave podlag za ugotavljanje katastrskega dohodka prevzame ministrstvo pristojno za finance. Vsekakor bo zaradi različnih podatkovnih baz potrebno tesno sodelovanje tako z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot z Ministrstvom za okolje in prostor oziroma že omenjeno Geodetsko upravo Republike Slovenije.
Predlagani zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka je po mnenju Vlade Republike Slovenije prvi korak k izboljšanju stanje. V Poslanski skupini SLS se s tem načinom dela ne moremo strinjati, saj vemo, da brez predhodne zagotovitve vseh pogojev ta zakon ne bo prinesel urejene in pravične ureditve in bo samo mrtva črka na papirju. Njegovo izvajanje se opira na neke rešitve, ki so pravzaprav še v zraku. Zna se celo zgoditi, da bodo ustrezno obdavčeni na primer samo trajni nasadi in zemljišča, ki so povsem ustrezno zavedena v vseh evidencah, medtem ko bo povsod drugje stanje ostalo bolj ali manj urejeno. Če se resnično želite zakopati v srž problema in v SLS upamo, da je temu tako, potem predlagamo, da vsa tri pristojna ministrstva stopijo skupaj in se aktivno lotijo urejanja zemljiškega katastra, zemljiške knjige in zberejo čim več podatkov o dejanski rabi zemljišč. Ko bodo te evidence urejene, bo možnost izvajanja nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka široko odprta in v SLS jo bomo z veseljem podprli. Do takrat pa je sprejemanje zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka v takšni obliki popolnoma nesmiselno. Naše glasovanje pa bo odvisno od opredelitve poslank in poslancev Državnega zbora do amandmajev.