Ljubljana, 1. februar 2011 - Poslanec SLS Janez Ribič je v nadaljevanju 24. seje Državnega zbora RS predstavil stališče PS SLS do Deklaracije o politiki Republike Slovenije do novih narodnih skupnosti. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
poslanci Slovenske ljudske stranke smo zadržani do predloga Deklaracije, saj smo prepričani, da posega na področje, ki ga ustava ne ureja, čeprav se predlagatelji najbolj sklicujejo ravno na njo.
Res je, da državni zbor z deklaracijo izraža splošna stališča do vprašanj notranje ali zunanje politike Republike Slovenije in neposredno ne predstavlja pravne podlage za sprejem zavezujočih pravnih aktov. Kar pa ne pomeni, da je deklaracija zgolj dokument, namenjen samemu sebi, pač pa je mogoče sklepati, da lahko iz tega sledi priprava zavezujočih pravnih aktov, ki bodo tem narodnim skupnostim podelili več pravic. Kaj sledi iz tega, lahko samo ugibamo...
V Sloveniji namreč živita dve avtohtoni narodni skupnosti, italijanska in madžarska, položaj katerih je urejen v ustavi Republike Slovenije. In na osnovi te ureditve izhajajo posamezni pravni akti, ki položaj teh dveh narodnih skupnosti celovito urejajo. Položaj tako imenovanih "novih narodnih skupnosti" pa ustava ne ureja, pač pa jim pripadajo ustavno varovane pravice, ki so enake za vse državljane Republike Slovenije, ne glede na njihov izvor. Slovensko državljanstvo so namreč pridobili tudi posamezniki, ki so prišli v Slovenijo tudi iz drugih držav, ki niso bile v nekdanji SFRJ, pa se za njih ne sprejemajo deklaracije oz. jim pripadajo tiste pravice, ki so zagotovljene vsem državljanom enakopravno in so zapisane v ustavi. In ravno na ravni ustavne ureditve bi se morala urejati takšna vprašanja, saj je le tako mogoče zagotoviti enakopravnost vsem državljanom Republike Slovenije, pa naj prihajajo s Slovaške, Romunije, Ukrajine ali Srbije.
Sicer pa pravno podlago za položaj pripadnikov bivših republik SFRJ v Republiki Sloveniji prestavljajo že bilateralni sporazumi, sklenjeni med vlado RS in vlado države, ki je matična država teh priseljencev.
Zato poslanci Slovenske ljudske stranke soglašamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki ugotavlja, da bi bilo potrebno (citiram) "spremembe na področju njihove pravne zaščite in položaja narodnih skupnosti, ki jim pripadajo, uveljaviti najprej in predvsem na ustavni ravni." (konec navedka)
Naj bo jasno, da poslanci Slovenske ljudske stranke NE nasprotujemo multikulturni družbi, priseljevanju tujcev v Slovenijo, prostemu pretoku oseb, itd. Še več: Odkrito podpiramo kulturno ter versko povezovanje in udejstvovanje priseljencev, ki so pridobili slovensko državljanstvo, in ostro obsojamo spodbujanje k narodni, verski in rasni nestrpnosti.
V Sloveniji ni omejevanja pravic narodnih skupnosti, svoje ustavno zagotovljene pravice pa lahko uresničujejo svobodno, brez določanja dodatnih pogojev. Zato poslanci Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da ni potrebe po tovrstnem dokumentu. Menimo tudi, da mora država najprej poskrbeti za svoje manjšine v sosednjih državah, ki so jim vsakodnevno kršene njihove ustavno varovanje pravice, in se ostro odzvati na takšne kršitve!