Ljubljana, 14. februar 2011 – Poslanska skupina SLS je v petek vložila amandmaje k predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. V SLS menimo, da sta

siva ekonomija in delo na črno nedvomno škodljiva za družbo in državo, pa tudi za udeležence, saj jim tako delo ne nudi ustrezne socialne varnosti. Ni mogoče dvomiti v podatke, ki jih objavlja prof. Schneider v svoji študiji (http:/www.economics-ejournal.org/economics/journalarticles/2007-9), ki  je  delež sive ekonomije za Slovenijo ocenil na 27,4 % bruto domačega proizvoda (za leto 2004/2005). Zadnji podatki, objavljeni v  doktorski disertaciji_ Siva ekonomija v Sloveniji, merjenje, vzroki in posledice avtorja Bojana Nastava pa ocenjuje, da je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2007 obsegala 15,6 % bruto domačega proizvoda.

Zato v SLS podpiramo dolgoletne zahteve in prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije, da bi v Sloveniji končno uredili to problematično področje. Vendar pa menimo, da predlagani zakon ne prinaša ustreznih rešitev, temveč bi z nerazumnimi prepovedmi povzročil nedopustne posledice v naši družbi. Tak zakon bi nas celo vrnil v neke prejšnje čase sumničenj in medsebojnega obtoževanja po načelu - deli in vladaj.

Po mnenju SLS bi bolj učinkovito preprečevali zaposlovanje in delo na črno z vzpodbudami, ne zgolj z nedorečenimi prepovedmi in omejitvami.

Predlagani zakon bi vnesel več zmede kot pa rešitev. Nekatere določbe, ki so v tem zakonu,  so že vsebovane v drugih zakonih in so zgolj prepisane.

Številne organizacije pozivajo k umiku zakona, kar pritrjuje našemu mnenju.

Že sedanja delovna zakonodaja marsikaj prepoveduje in določa, problem pa je na eni strani ravno togost in nesprejemljivost delovne zakonodaje, na drugi strani pa neučinkovito delo inšpekcijskih služb, pa tudi sindikatov, ki premalo skrbijo za nadzor na trgu dela in premalo ščitijo zaposlene delavce.

Z bolj učinkovito davčno zakonodajo, bolj fleksibilno delovno zakonodajo in boljšim nadzorom inšpekcijskih služb bi bolje in v skladu z ureditvami v evropskih državah lahko uredili in preprečevali zaposlovanje na črno in sivo ekonomijo.

Zakon je po našem mnenju kot tak nepotreben, prenormiranosti ne rešuje, ampak zapleta zadeve. Po našem mnenju, kot tudi po mnenju številnih, ki so na poziv vlade poslali pripombe k zakonu, kar je zapisano tudi v sami obrazložitvi tega predloga zakona, bi bilo bolj učinkovito in potrebno spremeniti številne druge zakone, ki urejajo zaposlovanje delavcev in  poslovanje podjetij, z raznimi davčnimi in drugimi vzpodbudami vzpodbujati in olajšati  zaposlovanje, predvsem pa zagotoviti boljši nadzor nad izvajanjem zakonov in nad sankcijami, k čemur je pozvala države članice tudi EU v svoji resoluciji o spremembi neprijavljenega dela v redno zaposlitev. V kratkem so bili sprejeti številni zakoni, v katerih bi bilo mogoče tudi take določbe ostreje zapisati. Sprejet je bil nov zakon o urejanju trga dela, pa tudi zakon o malem delu, tudi v ZPIZ-2 bi lahko kaj takega določili - predvsem vzpodbude za zaposlitev ipd.

Predvsem pa zakon prinaša nesprejemljivo sporočilo za današnji čas, ko vsi potrebujejo medsosedsko pomoč, solidarnost in razumevanje za stiske brezposelnih in tistih, ki so se znašli v stiski zaradi nizkih dohodkov. Država bi morala obratno vzpodbujati solidarnost, ki pozitivno deluje v družbi, na drugi strani pa učinkoviteje preganjati kršitelje že sprejete zakonodaje.

V PS SLS amandmaje vlagamo zato, da pokažemo, kako nesmiselne in nedodelane so določbe zakona in ne zato, ker bi mislili, da je tak zakon, kot je predlagan, sploh potreben, saj je po našem mnenju večino določb tega zakona mogoče dopolniti v ustreznih veljavnih zakonih (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o zaposlovanju tujcev, pred kratkim sprejet  Zakon o malem delu, predlog Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ipd.).

Amandmaji SLS k predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

K 3. členu:

V tretji točki se črta besedilo_

»kmetijstva, gozdarstva ali dopolnilno dejavnost na kmetiji,«

Obrazložitev:

Z amandmajem črtamo v tretji točki besedilo_ »kmetijstva, gozdarstva ali dopolnilno dejavnost na kmetiji,« ker kmeta in kmetijstva za namen tega zakona ni mogoče opredeliti na tak način in v isti razlagi pojma z drugimi samozaposlenimi. Glede na način opravljanja dejavnosti in glede na opredelitve statusa kmeta se med samozaposlene osebe kot fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja kmetijstva, štejejo tiste fizične osebe, ki si na tej podlagi zagotavljajo socialno varnost. Opravila in dela na kmetiji, v gozdu ipd. ter tradicija in način opravljanja številnih opravil in del so zelo obširna in različna, vezana so na brezplačno pomoč in sodelovanje, slonijo na slovenski zgodovinski tradiciji, zato vseh ni mogoče šteti za delo na črno.

K 3. členu:

V tretji točki se črta besedilo_

»osebe, ki opravljajo duhovniško ali drugo versko službo;«

Obrazložitev:

 

Z amandmajem črtamo besedilo_ »osebe, ki opravljajo duhovniško ali drugo versko službo«, saj taka določba v ta zakon nikakor ne sodi. Zgolj prepisovanje formulacij iz enega v drugi zakon nima smisla in dodatno kaže na nepotrebnost posebnega zakona, ker bi se omejitve, prepovedi in vzpodbude, namenjene preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, lahko in bolj smiselno uredile v ustrezni, že veljavni zakonodaji.

Pri tem opozarjamo, da je v zakonu o gospodarskih družbah jasno opredeljeno_

»6) Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.«

K 6. členu:

Črtata se drugi in deveti odstavek.

Obrazložitev:

Z amandmajem črtamo drugi in deveti odstavek, saj sta nepotrebna in gre v besedilu zgolj  za ponavljanje istih določb. Že naslov zakona in 1. člen dovolj jasno kažeta, da gre za prepovedano dejavnost. Sam pojem »delo in zaposlovanje na črno« sam po sebi pomeni prepovedano dejavnost. V zakonu se v več členih ponavljajo podobne ali celo enake določbe (kot je npr. v 5. členu) v različnih členih, le da so nekoliko drugače oblikovane in zapisane. Na ostale nedoslednosti v tem členu, kot tudi v vseh ostalih, je jasno opozorjeno v mnenju zakonodajno-pravne službe. Ta člen je še posebej nejasno in nepravilno zapisan. Zato bi morali zaposlovanje tujcev na črno urediti oziroma prepovedati v predlogu Zakona o zaposlovanju tujcev ali vsaj v ločenem, posebnem členu tega zakona. Nejasna in nenavadna je tudi določitev carinske uprave kot organa za nadzor zaposlovanja in za pregon zaposlovanja ter dela na črno.

K 11. členu:

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi_

»(3) Za delo ali zaposlovanje na črno se ne šteje tudi brezplačno opravljanje del na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih.«

Obrazložitev:

Z amandmajem dodajamo nov odstavek, s katerim določamo, da se ne šteje za delo na črno brezplačno opravljanje del na kmetijah, na planinah in na skupnih pašnikih. S to dopolnitvijo opredeljujejo kot izjemo možnost opravljanja del le na delu kmetij oziroma gospodarstev, omejitve ostajajo v okviru kmetijskih podjetij. V kmetijstvu je slovenska zgodovinska tradicija, da se ob določenih, posebno večjih opravilih, spravilih, raznih dogodkih in sezonskih delih ipd. ta opravljajo tradicionalno v obliki druženja sosedov,  prijateljev, sorodnikov, ne glede na bližino bivanja, ki je sicer tudi zelo težko opredeljiv pojem. Tovrstna oblika dela ima še posebno socialno in kulturno tradicijo. Na podlagi dobrih praks iz tujine se tudi v Sloveniji uvaja, da gostje na turistični kmetiji sodelujejo pri kmečkih opravilih. Prenaša se tudi praksa samopostrežnega nabiranja pridelkov v okviru neposredne prodaje, npr. kupci si sami naberejo jagode, jabolka ipd.

K 12. členu:

Člen se spremeni tako, da se glasi_

»Za sosedsko pomoč se ne šteje:

– opravljanje dela, vezanega na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe,

– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje dejavnosti.«

Obrazložitev:

 

Z amandmajem predlagamo črtanje prvega odstavka, saj je določba popolnoma nepotrebna in nesmiselna in celo v nasprotju z Ustavo RS, saj prepoveduje in omejuje svobodno odločanje ljudi, kar je za demokratično družbo nesprejemljivo.

Določbe v prvem odstavku so tudi premalo natančne in ne bodo prispevale k ureditvi preprečevanja dela na črno. Bolj smotrno bi bilo urejanje v obliki vzpodbud kot prepovedi in omejevanja, ker s tem povzročamo zgolj omejevanje svobode ljudi in kršitev človekovih pravic. Vsakdo ima pravico sosedom brezplačno pomagati, v kriznih časih bi morala država tako solidarnost celo vzpodbujati. Zakaj npr. gradbenik ne bi mogel revnemu pomagati pro bono, tako kot je znano npr. za odvetnike?

Omejitve in prepovedi se lahko nanašajo na neplačevanje davkov in prispevkov, torej na plačevanje dela brez računov.

Z novim besedilom člena, ki je bilo prej zapisano kot drugi odstavek tega člena, določamo, kaj se ne šteje kot sosedska pomoč.

K 13. členu:

Člen se črta.

Obrazložitev:

Člen in določbe v njem so nejasne in nepotrebne, ne prispevajo k namenu zakona in urejanju področja, saj so nejasne in zato neizvedljive. Iz tako napisanega člena lahko sklepamo, da se želi z zakonom opredeliti npr. celo gospodinjsko delo kot delo v lastni režiji na nepremičnini, kar kaže na nejasnost, kaj se sploh želi doseči s takimi določbami.

K 14. členu:

Besedilo člena se spremeni tako, da se glasi_

»Za opravljanje nujnih del se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju nesreč in  okvar ali za odstranitev posledic okvar ali naravnih in drugih nesreč.«

Obrazložitev:

Spremenjeno besedilo, ki ga predlagamo, bolj jasno opredeljuje, kaj se šteje za nujna dela. Določbo dopolnjujemo tako, da se za nujna dela štejejo tudi dela za preprečevanje okvar in odstranjevanje posledic okvar. Poleg naravnih in drugih nesreč so npr. na nepremičninah - na stavbah in na drugem imetju - možne številne okvare (npr. izlitje kurilnega olja, počena cev vodovoda), ki lahko povzročijo veliko škodo, zato sodijo v te določbe.

K 17. členu:

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi_

»(1) Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje del, kadar jih opravlja_

– oseba, s katero je samozaposlena oseba ali lastnik ali solastnik gospodarske družbe ali zavoda v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ali živi z njo v skupnem gospodinjstvu.«

Obrazložitev:

Z amandmajem spreminjamo prvi odstavek tako, da bolj enostavno in jasno določimo, da lahko kratkotrajno delo opravljajo ožji sorodniki ali tiste osebe, s katerimi samozaposlena oseba ali lastnik ali solastnik gospodarske družbe ali zavoda živi v skupnem gospodinjstvu.

Vsi sorodniki ne živijo vedno skupaj, opredelitev »skupno gospodinjstvo« pa je jasno določeno že tudi v drugi zakonodaji.

Izpustimo tudi omejitev možnosti izvajanja kratkega dela zgolj pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 1 do 10 delavcev, saj taka določba neupravičeno izloča in omejuje podjetja. Tudi obrtna zbornica je predlagala črtanje "enega zaposlenega", mi pa menimo, da je omejevanje na zgolj do deset zaposlenih ravno tako nepotrebno, saj imajo podjetja lahko tudi več zaposlenih, pa imajo kljub temu pravico omogočiti brezplačno kratkotrajno delo, npr. sorodniku pod pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju tega člena in zakona, ali npr. zavodi omogočiti brezplačno prakso, kot je že bilo običajno npr. v zdravstvu.