Ljubljana, 9. februar 2011 - Skupina kar petinsedemdesetih poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim poslancem SLS Jakobom Presečnikom je minuli petek vložila v postopke DZ RS novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Čeprav je trenutno veljavni zakon prinesel velik napredek na področju transparentnosti in preprečevanja konflikta interesov javnih funkcionarjev, pa so se v dobi izvajanja nekatere sprejete rešitve v praksi pokazale kot neustrezne in prekomerne glede na dosežen učinek. Zato jih želimo s temeljitimi obrazložitvami in opisom nelogičnih primerov iz prakse nekoliko popraviti.
Cilj popravkov tega zakona je namreč, da se uredi in omili prestroge določbe zakona, ki zaradi temeljnega cilja, ki ga osnovni zakon zasleduje, to je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno, po drugi strani v preveliki meri omejuje družbeno življenje predvsem na nivojih (manjših) lokalnih skupnosti. Po mnenju Poslanske skupine SLS in tudi večine ostalih poslancev, ki so prispevali svoje podpise k predlogu zakona, se je namreč sedanji zakon v nekaterih točkah izkazal za nesmiselnega, saj trenutne omejitve lahko posledično pomenijo omejevanje drugih pravic, npr. pravice do sodelovanja pri upravljanju in vodenju lokalnih samoupravnih skupnosti na eni strani, na drugi strani pa pravice do svobodnega združevanja in delovanja na civilnem področju družbenega življenja.
Ena izmed takšnih anomalij sedanjega zakona namreč sedanje občinske svetnike povsem umika iz delovanja v lokalnem okolju, saj ne njim ne njihovim družinskim članom ne dovoljuje nobenih funkcij v organizacijah, ki del dohodkov pridobivajo tudi iz občinskih proračunov. Na ta način ne dovolimo družbenega udejstvovanja ljudem, ki so prav s svojimi izkušnjami in trdim delom za različne prostovoljne, kulturne ali katere druge organizacije veliko naredili v svojem lokalnem okolju. Pri izvajanju sedanjega zakona ni izkazano razumevanje, da veliko število občinskih svetnikov prihaja prav iz vrst prostovoljskih organizacij, predvsem društev, ki so si s svojim dobrim in poštenim delovanjem v teh organizacijah pridobili zaupanje občanov, da so jih izvolili. Tovrstnih situacij je mnogo predvsem v manjših občinah, kjer se ljudje med sabo dobro poznajo in se odločajo na osnovi dejanj in referenc posameznika, ki si jih je ta pridobil v družbenem življenju, v prostovoljskih organizacijah oz. društvih. Omejitev, kot je opredeljena v sedanjem zakonu, lahko ogrozi delovanje množice društev, ki jim najpomembnejši vir financiranja predstavljajo sredstva iz občinskih proračunov, saj se zaradi omejitev poslovanja ne morejo prijavljati na občinske javne razpise, ali pa je delovanje društva ogroženo zaradi odstopa predstavnika društva, ki je bil izvoljen v občinski svet.
Novela zakona tudi odpravlja nesmiselno določbo, kjer občinski funkcionar, če se prijavi na javni razpis za dodelitev občinske pomoči ali druge oblike pridobivanja sredstev, ne more pridobiti sredstev po pravilu "de minimis", prav tako ne more pridobiti sredstev na javnem razpisu za ukrepe in pomoči, kar je nesmiselno, saj sam po funkciji nima vpliva na dodelitev teh pomoči, po drugi strani pa se s tem globoko poseže v njegov gmotni položaj kot nosilca kmetijskega gospodarstva.
Novela zakona pa sicer predvideva tudi razširitev kroga zavezancev, ki so po sedanjem zakonu dolžni prijaviti svoje premoženjsko stanje, na funkcionarje in uslužbence, zaposlene v evropskih in drugih mednarodnih institucijah, ki so v te institucije napoteni na podlagi sklepa Vlade RS oziroma Državnega zbora RS oziroma v teh organizacijah že službujejo.
