Ljubljana, 9. februar 2011 – Danes so na 39. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Franc Bogovič, namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav ter vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavili mnenje PS SLS in razpravljali o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Mnenje in razpravo si lahko preberete v nadaljevanju.
Franc Bogovič: Postopek dodeljevanja finančnih spodbud za tuje neposredne investicije je bil doslej določen v uredbi o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije zaradi spremembe Zakona o javnih financah, ki določa, da je sklepanje neposrednih pogodb možno samo v izjemnih primerih. Med drugim, če je postopek za dodelitev sredstev
ločen v področnem zakonu, je nastala na področju dodeljevanja finančnih spodbud za naložbe po posebnem postopku pravna praznina. Veljavna ureditev torej ne zadošča več. To je najbolj problematično predvsem pri tistih primerih, pri katerih je bila vloga vložena že v letu 2010. Če spodbude zaradi pomanjkanja pravne podlage ne bi bile dodeljene, tudi naložbe v predvidenem obsegu ne bodo izvedene, predvideno število delovnih mest ne bo realizirano. Prav tako pa tudi ne prenos tehnologije in razvoj slovenskega podjetništva.
V Slovenski ljudski stranki smo mnenja, da je predlagana rešitev nujna, saj moramo v teh časih, ko je vlada v preteklih dveh letih dejansko posvečala premalo pozornosti spodbujanju slovenskega gospodarstva, izkoristiti vse priložnosti, ki prinašajo vsaj malo upanja, da lahko pridobimo kakšno svežo investicijo, odpremo kakšno novo delovno mesto. Če so kakšne rešitve premalo dorečene, kot je opozarjala Zakonodajno-pravna služba, pa predlagamo, naj se v najkrajšem možnem času rešitve ustrezno dopolnijo. Prav tako je pošteno, da povemo, da ta nova ureditev ni neka novost v slovenskem pravnem redu, da gre za zgolj zapoznel ukrep Ministrstva za gospodarstvo RS, saj bi morala biti pravna praznina zapolnjena že ob sprejemanju samega zakona o javnih financah. Za nas ostaja tudi odprto vprašanje, ali je 4,5 milijona evrov, kolikor je zagotovljenih v proračunih Republike Slovenije za te namene, dovolj, a smo trdno prepričani, da so sredstva, ki so vložena v to, da privabimo v naš prostor tuje investitorje, zelo dobro naložena sredstva. Prepričani smo tudi, da kljub zahtevam, da je treba določiti pogoje v zakonu, da mora ostati tudi ta zakonska materija toliko odprta, da se na tem zahtevnem postopku pridobivanja tujih investitorjev lahko resnično tisti, ki so za to usposobljeni, za to imenovani, kvalitetno odločijo in tudi izberejo tiste investicije, ki se bodo izvedle v slovenskem prostoru. Ni vedno moč pridobiti samo visoko tehnoloških potrebnih investicij, ampak so velikokrat potrebne tudi tiste investicije, ki zaposlijo včasih slabše usposobljeno delovno silo, pa za to poskrbijo investitorji, ki pridejo v naš prostor iz tujine.
V Slovenski ljudski stranki, še enkrat ponavljam, pozdravljamo ta ukrep. Danes predlagamo, da predlagani zakon sprejmemo. Poslanci Slovenske ljudske stranke mu bomo zagotovo izrekli podporo. Tistim, ki pa bodo delali na osnovi zakona, pa želimo čim več pripeljanih investicij v slovenski prostor.
Mag. Radovan Žerjav: Nedolgo tega smo bili priča eni možnosti tuje investicije v Mariboru, najbrž vam je bila poznana oziroma vsem dobro poznana investicija tujega podjetja, ki je želelo zaposliti, vsaj tako se je govorilo, nekaj sto zaposlenih v Mariboru, izdelovalo bi neka specialna očala. In do nje ni prišlo zato, ker je prišlo do nekega arbitrarnega odločanja o tem, ali je ta investicija pravšnja ali ta investicija ni pravšnja oziroma so pravi investitorji, niso pravi, skratka po nekih pogojih. Tudi v tem zakonu, ki ga danes obravnavamo, so neki pogoji, dvanajst milijonov evrov investicije, še neki drugi in da bo investicija bistveno prispevala k razvoju slovenskega gospodarstva. Torej govorimo o tujih investicijah, tuje investicije slovenskemu gospodarstvu najbrž ne bodo pomagale nič, slovenskemu gospodarstvu moramo pomagati mi sami. Ampak jaz menim, da pogojev ne potrebujemo, koga bomo pa omejevali? Naj pridejo, pa naj delajo, če želijo delati. Ampak po moji oceni tujih investicij ne bo tako dolgo, dokler poslovno okolje v Sloveniji ne bo privlačno za tuje investicije.
Ali pa če drugače hočete, ko bo poslovno okolje takšno, da slovenska podjetja ne bodo zapuščala Slovenije, takrat bo to poslovno okolje takšno, da bodo prihajali tudi tuji investitorji. In sam osebno sem precej skeptičen do teh tujih investicij, vsaj na našem koncu jih je bilo v zadnjem času dve, tri, takšne odmevne. Postavili so res takšne, bom rekel, marmorne hale, zelo lepe, na daleč bleščeče. Vanj so zaposlili ljudi, ki pa imajo minimalne plače ali pa nekaj malo več nad minimalno.
Ali je to interes Republike Slovenije? Torej, tisti tuji investitorji, ki v tem trenutku prihajajo v Slovenijo, prihajajo zato, da koristijo ceneno delovno silo. Vprašanje, ki se postavlja, je, kakšna je dejansko dodana vrednost teh tujih investicij v Sloveniji? Ali je to resnično kdo izmeril? Ali je kdo izmeril, kakšen je doprinos teh sredstev, s katerimi država spodbuja tuje investicije, bom rekel, h gospodarski rasti slovenskega gospodarstva? Ali ne bi bilo morda bolje, če nimamo tega podatka, vendarle ta sredstva namenjati slovenskemu gospodarstvu in svojim podjetjem. Tista, ki imajo tu razvojna jedra, ki zaposlujejo raziskovalce, mimogrede ta tuja podjetja, o katerih sem jaz govoril, so zaposlili samo ljudi s srednješolsko izobrazbo, pa še to ne. Kje pa so naši inženirji? Kje so naši ekonomisti, univerzitetno izobraženi ljudje, mladi ljudje? Kam bomo pa te zaposlovali?
In še ena primerjava. Denimo Lek. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo Leka in Krke. Koliko investicij je od časa, ko je Lek v tuji lasti, storil v Sloveniji in koliko je primerjalno v tem času storila investicij Krka v Republiki Sloveniji. Ti podatki bi bili zelo zanimivi.
Po moji oceni se moramo v prvi vrsti lotiti svojih lastnih podjetij, in se z njimi ukvarjati. Sedaj smo mi ustanovili neko agencijo, če govorim samo o tistih, ki so v državni lasti, pretežni državni lasti, in s tem se ukvarjajo tam nekje v neki agenciji, neka direktorica. Na ministrstvu; mi ničesar ne vemo. Ukvarjajo se predvsem s kadrovskimi zadevami. Ne samo to, kdo bo sedel na vrhu podjetja, ampak tudi, od kod bo prišel tisti obratovodja, pa vodja kakovosti in tako naprej, namesto, da bi se ukvarjali s samimi podjetji. Veliko bolj bi se morali ukvarjati s tem, kot pa preprosto reči: ja, če podjetju pač ne gre, pa naj gre v stečaj. Ja, zelo lahko je to reči in podjetje poslati v stečaj. Postaviti novo podjetje, spoštovani, pa je veliko veliko težje. In prav bi bilo, da bi temu slovenskemu gospodarstvu, ki je danes v težavah, se malo bolj posvetili. Malo bolj prisluhnili, kaj potrebujejo. Na vrhu gospodarstva, nedolgo tega, je bilo marsikaj povedano. Treba je samo prisluhniti in tiste želje slovenskega gospodarstva udejaniti. Ni treba odkrivati tople vode. Po moji oceni tujim investicijam, pač, dovoliti, da delajo brez kakršnih koli pogojev. Jaz ne vidim nobenih razlogov, da postavljamo kakšne pogoje. Veliko bolj se je treba skoncentrirati na domača podjetja, spoštovana ministrica.
Domačim je treba pomagati. Ta bodo ustvarjala nova delovna mesta. Tista delovna mesta, o katerih se govori, da so delovna mesta z veliko dodano vrednostjo, ta delovna mesta, ki prihajajo iz tujine, to niso delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Jaz ga še nisem videl. Povejte mi enega. Eno tujo investicijo, ki je zaposlila 30, 40 diplomiranih inženirjev, ali pa 10, ki je zaposlila 10 doktorjev znanosti, ki ima razvojni oddelek takšen, da se ga izplača pogledati v Sloveniji. Takšno investicijo bi jaz rad videl, tujo investicijo. Imamo pa po drugi strani veliko slovenskih podjetij, ki to imajo. In bi bilo dobro, da se jim malo bolj posvetimo, da prisluhnemo. Ne nazadnje, da tudi več doktorjev znanosti iz vladnih inštitutov in tako naprej, kjer jih je vse preveč, spravimo v slovensko gospodarstvo. To bi morale biti naše prioritete. Ne da tam raziskujejo v teh inštitutih veliko znanost, od katere slovensko gospodarstvo res ničesar nima, namesto da bi jih prezaposlili v slovensko gospodarstvo, v podjetja, ki imajo raziskovalne enote, ki imajo raziskovalna jedra, ki potrebujejo to znanje. Tako da še enkrat, gospa ministrica, več pozornosti posvetite domačim podjetjem. Hvala.
Jakob Presečnik: Sicer nisem član odbora za gospodarstvo, ampak sem takoj pozitivno sprejel ta zakon. Čeprav po današnji diskusiji se mi zdi, da je spet prišlo do nekoordiniranega dela na relaciji posamezna ministrstva, vlada, državni zbor oziroma koalicija, že pri Zakonu o javnih financah. Ko takole poslušam, se mi zdi, da bi bilo zelo dobro, da bi tisti del uredbe oziroma tisti del Zakona o javnih financah, ki je govoril o veljavnosti uredbe, še nekaj časa ostal, ker zagotovo je treba zagotoviti bistveno več manevrskega prostora. Jaz sem za to, da se vladi oziroma ministrstvu da več manevrskega prostora, da lažje oceni, katera investicija je tista prava, ki bo prinesla nekaj pozitivnega slovenskemu gospodarstvu. Poznam kar nekaj firm, tudi prihajam iz okolja, kjer je ena takih močnih firm, ki zaposlujejo veliko število strokovnjakov, ki imajo zelo dober razvojni tim, ki bi zaposlil še več strokovnjakov, pa jih žal včasih tudi na slovenskem trgu ne dobi, pa ne bom o konkretni firmi govoril. Tako da so izkušnje v Sloveniji tako z domačimi kot s tujimi firmami različne.
Torej, ker govorimo o amandmaju, se mi zdi, da bi bilo treba amandma, ki so ga predlagali kolegi, zaradi več manevrskega prostora sprejeti, če že zadevo obravnavamo z zakonom in če omejujemo z nekimi merljivimi podatki in tako dalje. Tako da se mi zdi, da bi Državni zbor RS veliko naredil, če bi ta amandma sprejel in bi verjetno marsikateri dejavnosti, marsikateremu investitorju odprl vrata v Sloveniji v prihodnjem obdobju. Hvala lepa.