Ljubljana, 4. februarja 2011 - V nadaljevanju 24. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli predlagane novele zakona, saj smo prepričani, da predstavlja korak nazaj pri soočanju z našo preteklostjo in daje občutek, da se želijo nekatere zadeve izpred dvajset, trideset in več let na silo prikriti ter tako onemogočiti javnosti, da bi izvedela resnico. Moti nas predvsem to, da so zadeve, povezane z dostopom do gradiva bivše Službe državne varnosti postale aktualne šele pred kratkim, kljub temu, da je zakon v veljavi že več kot štiri leta in se je med tem časom lahko dostopalo do tega gradiva. Ne razumemo, zakaj kar naenkrat nujni postopek in čimprejšnja omejitev dostopa za dokumente, ki so po zakonu prosto dostopni vsakomur, medtem ko prej, v postopku sprejemanja zakona, ni bilo nobenega govora ne o neustavnosti, ne o varovanju interesov Republike Slovenije, ne o čem drugem.
Zaskrbljeni smo zato, ker so vlada oziroma njeni pooblaščenci pripravljeni storiti vse, da preprečijo oziroma omejijo dostop do tega gradiva. Za dosego tega cilja so pripravljeni tudi kršiti zakone! In tu je, po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke, srž celotnega problema. Namreč ni se prvič zgodilo, da je kateri izmed javnih uslužbencev iz takšnih ali drugačnih razlogov namerno kršil zakon, ki ga je dolžan spoštovati takšnega kot je! Tudi, če se mu zdi še tako nepravičen, nečloveški ali celo neustaven. Za vsako morebitno neustavnost določb posameznih zakonov ni pristojen ne javni uslužbenec, ne njegov predstojnik, ne minister in ne predsednik vlade, tudi, če se ta sklicuje na mnenje zelo uglednega pravnika. Za presojanje ustavnosti oziroma neustavnosti je pristojno zgolj in samo ustavno sodišče, ki edino lahko zadrži izvajanje zakona dokler ne izda odločbe. Presojanje ustavnosti pač ne more biti v pristojnosti izvajalca zakona, še posebej, če je to uradna oseba.
Kako je mogoče, da lahko nek državni organ na gradivo, ki je last drugega organa, nalepi oznako tajno in tako nezakonito zapre dostop, ne samo lastniku gradiva, pač pa celotni zainteresirani javnosti? Koga se bojimo? Predvsem pa, koga ščitimo?? Mimogrede, to se na svoji spletni strani sprašuje tudi priznani diplomat in poznavalec komunističnih režimov Charles Crawford, ki je kot veleposlanik Združenega Kraljestva služboval tudi v Sarajevu in Beogradu. Torej je ugled Slovenije v tujini že omajan, vendar ne zaradi prostega dostopa do arhivov Službe državne varnosti, pač pa zaradi njihovega zapiranja.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da se je potrebno soočiti s preteklostjo, ne glede na to, kakšna je bila, in priznati vsa sporna dejanja, ki jih je Služba državne varnosti pod totalitarnim režimom zagrešila, tudi tista dejanja v tujini. Živimo v samostojni, neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji, ki je pred dvajsetimi leti pretrgala z nedemokratičnim sistemom, ki je načrtno kršil človekove pravice in svoboščine, zato ne vidimo potrebe do takšne ali drugačne zaščite posameznikov, ki so vedeli za tovrstne kršitve ali so pri njih celo sodelovali. Živimo v letu 2011! Treba se je soočati z aktualnimi problemi, ki jih je zelo veliko, preveč.
Zato poslanci Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da ni prav nobene potrebe po omejevanju dostopa do arhivskega gradiva, in novele zakona ne bomo podprli.
Hvala!