Ljubljana, 25. februar 2011 - PS SLS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za zunanjo politiko z naslednjo točko dnevnega reda_ Problematika priprav in zbiranja podatkov o slovensko-hrvaški meji pri postopku priprave memoranduma za arbitražni postopek pri določanju meje z Republiko Hrvaško. Celotno vsebino zahteve si lahko preberete v nadaljevanju.

OBRAZLOŽITEV:

Poslanec in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je konec letošnjega januarja, pred sestankom predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin s predsednikom Vlade RS Borutom Pahorjem glede državnih arhivov, ki je potekal 2. februarja 2011, predlagal razširitev dnevnega reda prvega srečanja s točko o problematiki priprav in zbiranja podatkov o slovensko-hrvaški meji za postopek priprave na arbitražo po arbitražnem sporazumu o meji z Republiko Hrvaško. Po mnenju SLS namreč gre za zadevo izrednega državnega pomena, o kateri bi morala razpravljati in se uskladiti vsa slovenska politika. Po informacijah predlagatelja namreč te priprave s strani Vlade Republike Slovenije niso vodene sistematično in organizirano, prav tako pa so iz posvetovalne in strokovne skupine zunanjih strokovnjakov in zgodovinarjev, ki jo je oblikovalo in jo vodi Ministrstvo za zunanje zadeve RS, v preteklih dneh že izstopili nekateri vidni člani in izrazili pripombe glede odnosa MZZ RS do delovanja te strokovne skupine. Tudi sicer naj bi bilo delovanje Komisije oz. delovne skupine in njenih podskupin ter drugih posameznikov, ki sodelujejo pri pripravi arbitražnega memoranduma popolnoma nepregledno in neučinkovito, saj se že nekaj mesecev niso sestali niti niso seznanjeni s ključnimi aktualnimi informacijami s katerimi razpolaga državni politični vrh.

Na omenjenem sestanku je predsednik Vlade RS Borut Pahor obljubil, da se bo vrh slovenske politike še ta mesec pogovoril o tem problemu, vendar kakršnihkoli aktivnosti na to temo za zdaj ni zaznati.

V SLS smo sicer ostro nasprotovali sklenitvi arbitražnega sporazuma z Republiko Hrvaško, saj smo prepričani, da njegova vsebina ne zagotavlja suverenosti in ne brani ključnih strateških interesov in celo lahko pomeni izgubo slovenskega ozemlja, ko ga določa  Ustava RS. Vendar v SLS spoštujemo voljo državljank in državljanov, ki so 6. junija 2010 na referendumu z 51,46 odstotka vseh oddanih glasov potrdili arbitražni sporazum. V SLS verjamemo, da gre pri pripravi za postopek arbitraže na osnovi arbitražnega sporazuma o meji z Republiko Hrvaško za najvišjo državno prednostno nalogo, ki je v interesu vse Slovenije. Zato bi želeli, da se vsaj na tem mestu v okviru priprav na arbitražo prav vsi poenotimo, združimo vso politiko, zagotovimo vso razpoložljivo strokovno podporo in iz slabega arbitražnega sporazuma sedaj vseeno poskušamo iztržiti kar največ in zaščititi  temeljne državne interese, kot sta ozemlje in mednarodno stik Republike Slovenije z mednarodnimi vodami. 

Tako je SLS predlagala, da bi na srečanju pri predsedniku Vlade RS poiskali najširši politični konsenz za bolj organizirano in kakovostno vodenje zbiranja podatkov in vseh relevantnih gradiv ter njihovo sistematično obdelavo za postopek pred arbitražnim sodiščem. Zavzeli so se tudi za oblikovanje strokovnih delovnih skupin na MZZ RS za aktivno in sistematično zbiranje podatkov, gradiv in pričevanj o dejanskem stanju na slovensko-hrvaški meji pred in na dan slovenske osamosvojitve tudi na terenu.

Močno vprašljivo je tudi delovanje obstoječih komisij na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, predvsem komisije za zgodovino pri pripravi memoranduma pred arbitražo. Popolnoma so nedorečeni delovni postopki, usode tekstov, način in pogostost usklajevanj s komisijo za mednarodno pravo in s komisijo za  pravičnost ter še mnogo stvari, s katerimi so nekateri člani teh komisij nezadovoljni in ovirani pri svojem delu.

Pojavlja se tudi nerazčiščeno vprašanje enostranskih dejanj Republike Hrvaške. V prvem odstavku 10. člena arbitražnega sporazuma piše, da se bosta državi pogodbenici v prihodnje vzdržali vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko še zaostrili mejni spor med državama ali celo ogrozili uresničevanje arbitražnega sporazuma. Pa vendar hrvaški državni organi nadaljujejo enostranska in provokativna dejanja, s katerimi prejudicirajo mejo - kot je primer izdaje novega hrvaškega zemljevida, v katerem je vrisana sredinska črta v Piranskem zalivu, in izvajanje suverenosti v primeru smrti slovenske državljanke na spornem ozemlju pri Hotizi, kjer očitno izvajajo celo sodno oblast. 

V PS SLS smo dobili tudi informacije, da se zatika pri pridobivanju originalov dokumentov, ki jih bo Republika Slovenija potrebovala za dokazovanje svojih stališč pri arbitražnem postopku. Večina originalnih dokumentov iz obdobja pred letom 1991, tudi t. i. Osimski sporazumi se nahajajo v Beogradu v Republiki Srbiji. Slovenija za dokazovanje svojih stališč v postopku arbitraže ne more uporabiti kopij, saj bo arbitražni tribunal zahteval originale. Obstajale naj bi težave pri pridobivanju tega gradiva, saj srbske oblasti tega niso odobrile. V oteženo pridobivanje arhivskega gradiva naj bi se vmešavala tudi Hrvaška. Ob tem velja poudariti, da Zakon o ratifikaciji sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2002 v prilogi D (Arhivi) zelo natančno določa ravnanje s skupnim arhivskim gradivom nekdanje države. Tako bi Slovenija morala imeti dostop do vseh arhivskih dokumentov po letu 1918. Glede na trenutne težave se upravičeno postavlja vprašanje, kako si Vlada RS predstavlja pripraviti predarbitražni memorandum brez dostopa do arhivskega gradiva nekdanje SFRJ?

Po javno pridobljenih podatkih je Ministrstvo za zunanje zadeve RS z datumom 25. 11. 2011 v javnem razpisu oddalo naročilo za Nakup programske in strojne opreme, vzdrževanje te opreme ter storitev digitalizacije arhivskega gradiva za potrebe priprave arbitražnega memoranduma. Pri tem ni bil razčiščen vidik tajnosti oziroma zaupnosti pri ravnanju s tem gradivom.

Pri celotnih pripravah Republike Slovenije je torej nešteto odprtih vprašanj, nakazuje pa se kar nekaj nepravilnih pristopov. Vse skupaj je videti, kot da se Vlada RS oz. pristojno ministrstvo zadeve nista lotila z resnim in odgovornim pristopom, ki projektu takšnih razsežnosti pripada. Odbor za zunanjo politiko RS naj poišče odgovore na vsa navedena vprašanja in razjasni vse nejasnosti v zvezi s pripravo slovenskega memoranduma pri postopku arbitraže.

Iz tega razloga predlagamo sprejetje naslednjih sklepov_

1. Odbor DZ RS za zunanjo politiko poziva Vlado RS, da Odbor DZ RS za zunanjo politiko seznani s poročilom o dosedanjem delu in ugotovitvah komisije oz. delovne skupine ter vseh njenih podskupin in drugih posameznikov, ki jih je Vlada RS imenovala in povabila k sodelovanju pri pripravi slovenskega memoranduma za arbitražo na osnovi arbitražnega sporazuma o slovensko-hrvaški meji.

2. Vlada RS naj redno in pravočasno ter najmanj enkrat mesečno poroča Odboru DZ RS za zunanje zadeve o napredku vladne komisije oz. delovne skupine ter vseh njenih podskupin in drugih posameznikov, ki jih je Vlada RS imenovala in povabila k sodelovanju pri pripravi slovenskega memoranduma ter naj zagotovi, da se bodo vse projektne komisije, skupine in podskupine ter drugi, s strani Vlade RS k sodelovanju povabljeni posamezniki, sestajali najmanj enkrat mesečno.

3. Odbor DZ RS za zunanjo politiko predlaga Vladi RS, da zagotovi, da bodo komisiji oz. delovni skupini ter vsem njenim podskupinam za pripravo na memorandum za arbitražo na voljo prav vsi relevantni originali dokumentov, ki so nastajali v nekdanji skupni državi SFRJ in ki se nahajajo v arhivih v Beogradu, Republika Srbija, za potrebe arbitraže.

4. Odbor DZ RS za zunanje zadeve predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve RS, da vso arhivsko dokumentacijo, ki jo ima na voljo poda na razpolago vsem članom komisije oz. delovne skupine in vsem njenim podskupinam za izvajanje arbitražnega sporazuma.

5. Odbor DZ RS za zunanje zadeve predlaga Vladi RS, da najmanj dvakrat letno poroča Državnemu zboru RS o napredku priprav na arbitražo ter tako s tem omogoči tudi splošno razpravo.

Predlagamo, da na sejo povabite_

gospoda Boruta Pahorja, predsednika Vlade RS

gospoda Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve

gospo Simono Drenik, vodja pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve

vse člane komisije oz. delovne skupine ter člane vseh njenih podskupin za pripravo memoranduma za arbitražo, ki jih je imenovalo Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

prof. dr. Marka Pavliho, univ. dipl. prav., strokovnjaka za mednarodno pravo, profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet,

gospoda Rudija Gabrovca, Visokega predstavnika RS za vprašanja nasledstva, Ministrstvo za finance, Beethovnova 11, Ljubljana

Priloge:

- poročanje medijev javnega obveščanja

- izsek iz zakona o ratifikaciji sporazuma o vprašanjih nasledstva, priloga D - Arhivi