Ljutomer, 24. februar 2011 - V Ljutomeru je pod geslom »sedaj ni čas za sovraštvo, sedaj je čas za resnico,« potekal posvet o slovensko-hrvaški meji, predvsem o hrvaški Štrigovi. Pobudniki posveta so bili Lenart Horvatič iz Celja, Alojz Kovačič z Mote pri Ljutomeru in Jožef Šomen iz Lenarta v Ljutomeru. Njihovi pobudi je sledil predstojnik Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru dr. Peter Pavel Klasinc, sicer direktor PA SLS, ki je posvet vodil. Na posvetu sta sodelovala tudi direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor dr. Slavica Tovšak in odvetnik Daniel Starman. Zbrali so se z namenom, da dokončno raziščejo problem Štrigove. Poskušali so dobiti odgovore na naslednja vprašanja: Ali imamo, kar zadeva zdajšnjo začasno mejo, kakšne probleme, kakšna odprta vprašanja? Ali je meja, ki jo imamo danes, meja iz leta 1991? Ali imamo danes toliko politične modrosti, da odpremo in tudi zapremo slabo raziskovane stare teme?
Dr. Klasinc je v knjigi Arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni zbral številne tekste, vendar pa_ »V knjigi ni zbrano vse, zato pa smo tudi tukaj, da dodate svoje dokumente iz povojnega časa,« je zbrane k sodelovanju povabil Klasinc. Reševanju obmejnih vprašanj veliko časa posveča tudi Starman, ki je na to temo lansko leto spregovoril s predsednikom države dr. Danilom Tūrkom: »Ali lahko Republika Slovenija postavi arbitražnemu sodišču kot predmet spora tudi Štrigovo, Bistrico in Istro, konkretno mislim Mirno?« se sprašuje Starman, ki tudi meni, da je meja na reki Muri aksiom, v primeru Štrigove pa se pojavlja vprašanje, ali lahko Slovenija kot predmet spora izpostavi to mesto, ki je danes na hrvaškem ozemlju. Starman še dodaja_ »Slovenija mora kot predmet spora na arbitražno sodišče postaviti pravično mejo.«
Dr. Klasinc se je spomnil na povojne čase leta 1947 in izvedeno nepojasnjeno likvidacijo skupine domačinov: »Mi še danes ne vemo, koliko mrtvih je v Repovi šumi.« Šlo naj bi za genocid nad slovenskimi domoljubi brez primere v Evropi. »Vsaka stvar, ki se pomete pod preprogo, ni dobra,« je dodal dr. Klasinc, ki je pokazal tudi dokument iz leta 1963, ko je bila Štrigova še vedno na slovenski strani.