Vodja PS SLS Jakob Presečnik: »Solidarnost v obliki delovne pomoči med sosedi, prijatelji in sorodniki je dejavnik, zaradi katerega je bivanje v naši družbi človeško, toplo in prijazno. In v času zaostrenih gospodarskih razmer moramo takšno medsebojno delovno pomoč spodbujati, ne pa ukinjati!«

Ljubljana, 23. februar 2011 – Poslanska skupina SLS je včeraj ponovno vložila amandmaje k predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. PS SLS odločno vztraja, da se pod delo ali zaposlovanje na črno ne šteje tudi brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih, saj vseh opravil in del, ki se tradicionalno v obliki druženja in medsebojne pomoči brezplačno izvajajo na kmetijah, ne da predvideti in dovolj jasno opredeliti. V kmetijstvu je slovenska zgodovinska tradicija, da se ob določenih, posebno večjih opravilih, spravilih, raznih dogodkih in sezonskih delih ipd., ta dela tradicionalno opravljajo v obliki druženja sosedov, prijateljev, sorodnikov, in ne glede na bližino bivanja, ki je sicer tudi zelo težko opredeljiv pojem. PS SLS poudarja, da ima tovrstna oblika dela še posebno socialno in kulturno tradicijo. PS SLS od Vlade RS pričakuje tudi jasen odgovor_ ali torej nekdo, ki poklicno opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda brezplačno, zgolj kot prijateljsko in solidarnostno pomoč? Ali zakon sploh sme ljudem prepovedati, da delujejo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, sodržavljanu?

PS SLS še meni, da se za sosedsko pomoč ne šteje opravljanje dela pri pravni ali samozaposleni osebi, ki je vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe.

Vodja PS SLS Jakob Presečnik izraža prepričanje, da je največja težava vladnega predloga zakona že v sami osnovni zamisli_ Vlada RS prihaja s še več represivnimi ukrepi s področja dela nad tiste svoje državljane, ki se že tako ali tako sami težko zakonito preživljajo iz meseca v mesec ali iz dneva v dan in namesto, da bi jim omogočila več možnosti za zakonito delo, bi uvajala le še večji nadzor in sankcije, s katerimi bo posegla v najožjo zasebno sfero posameznika. »Solidarnost v obliki delovne pomoči med sosedi, prijatelji in sorodniki je nedvomno mehki psihosociološki dejavnik, zaradi katerega je bivanje v naši družbi človeško, toplo in prijazno. In v času zaostrenih gospodarskih razmer moramo takšno medsebojno delovno pomoč spodbujati, ne pa ukinjati,« še svari vodja PS SLS Jakob Presečnik.

Problem je v miselnosti, da je treba sedaj po državljanih, med katerimi je vedno večja množica takšnih, ki jim ta država ne omogoča, da bi sploh lahko zakonito zaslužili za svoje normalno preživetje, udariti še s takšno ponižujočo obliko nadzora in sankcioniranja t. i. dela na črno. Ali bomo zdaj spodbujali že to, da bo sosed ovajal soseda? Ali bomo preprečevali brezplačno pomoč, ki jo bo dobronameren posameznik na opisani način ponudil sosedu oziroma njegovi družini?

 

Predlog novega zakona, ki ga je pripravila aktualna Vlada RS, pomeni grožnjo vsem oblikam prostovoljne in brezplačne medsosedske pomoči. Predlog zakona je po mnenju PS SLS kot tak nepotreben in še bolj zapleta zadeve. PS SLS si težko predstavlja, da si ljudje pri določenih opravilih ne bi pomagali. »Ali bo prihajalo do tega, da bo že sosed ovajal soseda?« so vprašanja, na katera mora Vlada RS vsekakor odgovoriti. »Tovrstna oblika dela, torej brezplačna, prostovoljna pomoč v prid sočloveku, ima kulturno tradicijo;« poudarja vodja PS SLS Jakob Presečnik, ki tudi meni, da bi bilo treba zaposlovanje tujcev na črno urediti oziroma prepovedati v predlogu Zakona o zaposlovanju tujcev, ali vsaj v ločenem, posebnem členu tega zakona. Po mnenju PS SLS je nejasna in nenavadna tudi določitev carinske uprave kot organa za nadzor zaposlovanja in za pregon zaposlovanja ter dela na črno. Preprečevanje zaposlovanja in dela na črno bi po mnenju PS SLS bolje uredili z vzpodbudami v drugih področnih zakonih. S sprejetjem tega predloga zakona bi se omejilo samopostrežno nabiranje pridelkov, sodelovanje turistov pri opravilih na turističnih kmetijah ipd., kar je po prepričanju PS SLS nesprejemljivo in v nasprotju s prakso ter možnostmi, ki jih poznajo v tujini in se že prenašajo v Slovenijo.

PS SLS v svojih predlogih amandmajev opredeljuje tudi, da se kot sosedska pomoč ne šteje, če nekdo opravlja pri pravni ali samozaposleni osebi neko delo, ki je vezano na dejavnost, pri tem podjetju, torej v procesu dela ali na nepremičninah ali premičninah, vezanih na dejavnost podjetja oz. pri pravni ali samozaposleni osebi, torej delo, vezano na dejavnost tega podjetja, ker je po tem zakonu tako delo opredeljeno kot kratkotrajno delo, ali je to lahko kot delo, opredeljeno po Zakonu o malem delu, ali pa kot druga oblika registriranega načina dela? Vse druge oblike medsosedske pomoči in opravil je po mnenju PS SLS nemogoče in nedopustno opredeliti in omejevati.

“Predvsem bi se morali v današnjih časih vprašati, ali je predlog tega zakona res prednostni,” pravi vodja PS SLS Jakob Presečnik, ki še meni, da bi država morala ukrepati v obratnem vrstnem redu_ vzpodbuditi ljudi k medsebojnemu sodelovanju, pomoči in solidarnosti, kršitelje pa po obstoječi zakonodaji, ki to že predvideva, dosledno preganjati. Predvsem pa Presečnik poudarja, da naj Vlada RS najprej predstavi predloge zakonskih ukrepov, ki bodo preprečevali utajo velikih davkov, kot npr. v primerih milijonov ali miljardah evrov, ki končajo v tujih davčnih oazah, ne pa zgolj preprečevati utajo evra ali dveh s strani slovenskega delavca, ki se bori za osnovno preživetje in ki ga tako ali tako potroši na slovenskem trgu.”

Amandmaji SLS k predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

K 3. členu

V sedmi točki se črta šesta alineja.

Obrazložitev:

Z amandmajem črtamo šesto alinejo, ki se glasi_ "nima statusa kmeta".

Taka definicija praktično ne pomeni nič, se je ne da uporabljati za področje kmetijstva in je v nasprotju s predpisi, ki opredeljujejo področje kmetijstva, gozdarstva itd. Ta definicija je trenutno uporabljena zgolj v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki pa ni temeljni zakon za opredelitev kmetijske dejavnosti in statusa oseb, ki delajo na tem področju. Zato ta definicija nima nikakršnega pomena in je neuporabna v tem ali podobnih predpisih.

Glede na način opravljanja dejavnosti in glede na opredelitve statusa kmeta, se med samozaposlene osebe kot fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja kmetijstva štejejo tiste fizične osebe, ki si na tej podlagi zagotavljajo socialno varnost. Opravila in dela na kmetiji, v gozdu ipd. ter tradicija in način opravljanja številnih opravil in del so zelo obširna in različna, vezana so na brezplačno pomoč in sodelovanje, slonijo na slovenski zgodovinski tradiciji, zato vseh  ni mogoče šteti za delo na črno.

K 6. členu

Črtata se drugi in deveti odstavek.

Obrazložitev:

Z amandmajem črtamo drugi in deveti odstavek, saj sta nepotrebna in gre v besedilu zgolj za ponavljanje istih določb.

Z amandmajem želimo pokazati, da zgolj s prepisovanjem določb in obračanjem besed ne bomo preprečili dela ali zaposlovanja na črno. Že naslov zakona in 1. člen dovolj jasno kažeta, da gre za prepovedano dejavnost. Že sam pojem "delo in zaposlovanje na ''črno" - sama po sebi pomenita prepovedano dejavnost. V zakonu se v več členih ponavljajo podobne ali celo enake določbe (kot je npr. v 4. in 5. členu) v različnih členih, le da so nekoliko drugače oblikovane in zapisane. Ostale nedoslednosti v tem členu, kot tudi v vseh ostalih, so se na podlagi opozoril v mnenju zakonodajno pravne službe sicer delno popravile, kljub temu pa zakon še vedno ne prinaša jasnih, določnih rešitev. Ta člen je še posebej nejasno in nepravilno zapisan. Zato bi morali zaposlovanje tujcev na črno urediti oziroma prepovedati v predlogu zakona o zaposlovanju tujcev, ali vsaj v ločenem, posebnem členu tega zakona. Nejasna in nenavadna je tudi določitev carinske uprave kot organa za nadzor zaposlovanja in za pregon zaposlovanja ter dela na črno.

Preprečevanje zaposlovanja in dela na črno bi bolje uredili z vzpodbudami v drugih področnih zakonih.

K 11. členu

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi_

"(3) Za delo ali zaposlovanje na črno se ne šteje tudi brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ."

Obrazložitev:

Z amandmajem spreminjamo nov tretji odstavek, s katerim je sicer določba 11. člena glede kmetijstva delno boljša, še vedno pa je zapisana omejujoče, saj vseh opravil in del, pri katerih se tradicionalno, v obliki druženja in medsebojne pomoči brezplačno izvajajo na kmetijah, ne da predvideti in dovolj jasno opredeliti. S tako zapisano določbo bi se omejilo samopostrežno nabiranje pridelkov, sodelovanje turistov pri opravilih na turističnih kmetijah ipd., kar je nesprejemljivo in v nasprotju s prakso in možnostmi , ki jih poznajo v tujini in se že prenašajo k nam.

Tudi pri delih, ki so opredeljena v novem tretjem odstavku, je mogoče razumeti, da so ob opravljanju le-teh vendarle še mnoga druga opravila, ki ne spadajo v kategorijo sezonskih del ali spravilo primarnih proizvodov in odgona živine. S to dopolnitvijo opredeljujemo kot izjemo možnost opravljanja brezplačne pomoči le v omejeni obliki izvajanja te dejavnosti, saj omejitve ostajajo za dela in opravila na kmetijskih gospodarstvih, torej v obliki kmetijskih podjetij. V kmetijstvu je slovenska zgodovinska tradicija, da se ob določenih, posebno večjih opravilih, spravilih, raznih dogodkih in  sezonskih delih ipd., le-ta opravljajo tradicionalno v obliki druženja sosedov,  prijateljev, sorodnikov, ne glede na bližino bivanja, ki je sicer tudi zelo težko  opredeljiv pojem. Tovrstna oblika dela ima še posebno socialno in kulturno tradicijo. Na podlagi dobrih praks iz tujine, se tudi v Sloveniji uvaja, da gostje na turistični kmetiji sodelujejo pri kmečkih opravilih. Prenaša se tudi praksa samopostrežnega nabiranja pridelkov, v okviru neposredne prodaje npr. kupci si sami naberejo jagode, jabolka ipd.

K 12. členu

Prvi odstavek se črta.

Obrazložitev:

Določbe v prvem odstavku so premalo natančne in ne bodo prispevale k ureditvi preprečevanja dela na črno. Bolj smotrno bi bilo urejanje v obliki vzpodbud kot prepovedi in omejevanja, ker s tem povzročamo zgolj omejevanje svobode ljudi in    take določbe lahko pomenijo kršitev človekovih pravic.

Kot je zapisal ugleden, uveljavljen neodvisen pravni strokovnjak, tudi mi menimo, da_ " Je nerazumljiva določba- bližina v smislu bivanja –, in da .... resnični problem sploh ni v takšnih in drugačnih zakonskih formulacijah ter v iskanju realnih možnosti za izvajanje zakona. Problem je v miselnosti, da je treba sedaj po državljanih, med katerimi je vedno večja množica takšnih, ki jim ta država ne omogoča, da bi sploh lahko zakonito zaslužili za svoje normalno preživetje, udariti še s takšno ponižujočo obliko nadzora in sankcioniranja t. i. dela na črno. Ali bomo zdaj spodbujali že to, da bo sosed ovajal soseda? Ali bomo preprečevali brezplačno POMOČ, ki jo bo dobronameren posameznik na opisani način ponudil sosedu oziroma njegovi družini? Ali torej nekdo, ki poklicno opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda brezplačno, zgolj kot prijateljsko, solidarnostno pomoč? Ali nam zakon sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, sodržavljanu?

K 12. členu

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi_

" Za sosedsko pomoč se ne šteje:

– opravljanje dela pri pravni ali samozaposleni osebi, ki je vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe,

– opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje dejavnosti."

Obrazložitev:

Z amandmajem predlagamo, da se opredeli bolj jasno in določno, da se ne šteje kot sosedska pomoč brezplačno delo pri pravni ali samozaposleni osebi, ki je vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe, in če gre za opravljanje dela na nepremičninah in premičninah take fizične ali pravne osebe, ki te nepremičnine ali premičnine uporablja za opravljanje dejavnosti.

Kadar gre za take vrste brezplačno delo, je jasno, da gre za delo na črno, kot je opredeljeno že v več določbah tega zakona. Prepoved oziroma sankcioniranje je že v  področnih zakonih, ki urejajo zaposlovanje in podjetništvo ter plačevanje prispevkov in davkov iz dejavnosti oziroma je za tako delo treba uporabljati določbe, ki se nanašajo v tem zakonu na kratkotrajno delo ali delo v lastni režiji.

Opredeljujemo torej, da se ne šteje kot sosedska pomoč, če nekdo opravlja pri pravni ali samozaposleni osebi neko delo, ki je vezano na dejavnost, pri tem podjetju, torej v procesu dela ali na nepremičninah ali premičninah vezanih na dejavnost podjetja   oziroma pri pravni ali samozaposleni osebi, torej delo vezano na dejavnost tega podjetja, ker je po tem zakonu tako delo opredeljeno kot kratkotrajno delo, ali je to   lahko kot delo po zakonu o malem delu, ali pa kot druga oblika registriranega načina  dela. Vse druge oblike medsosedske pomoči in opravil je nemogoče in nedopustno  opredeliti in omejevati.

 Podjetnik  (pravna ali samozaposlena oseba) pa seveda brezplačno lahko pomaga "sosedu" oziroma komurkoli.

 Vsakdo ima pravico sosedom brezplačno pomagati, v kriznih časih bi morala država tako solidarnost celo vzpodbujati. Zakaj npr. gradbenik ne bi mogel revnemu pomagati   "pro bono", tako kot je znano npr. za odvetnike?

K 13. členu

Člen se črta.

Obrazložitev:

Člen in določbe v njem so nejasne in nepotrebne, ne prispevajo k urejanju dela ali zaposlovanja na črno ter nedopustno posegajo v intimo posameznika.

Opredelitev dela in zaposlovanja na črno, ves zakon bi moral izhajati iz načela brezplačnosti, vse ostalo je nedopustno omejevati in nemogoče ter neživljenjsko opredeljevati. Ali bodo inšpektorji vdirali v privatne prostore in kontrolirali, kako se izvaja delo v lastni režiji? Iz tako napisanega člena lahko sklepamo, da se želi z zakonom opredeliti npr. celo gospodinjsko delo, kot delo v lastni režiji na nepremičnini, kar kaže na nejasnost, kaj se sploh želi doseči s takimi določbami. Ali lahko brezplačno pomagamo npr. bolni sosedi, s katero nismo v sorodu pri pospravljanju in kuhanju?

K 17.členu

V prvem odstavku se črta besedilo_

" z najmanj enim in"."

Obrazložitev:

Z amandmajem črtamo v besedilu prvega  odstavka besedilo_ " z najmanj enim in".

 

S tem omogočimo izvajanje kratkotrajnega dela tudi pri delodajalcih, ki ne zaposlujejo. Določba zakona neupravičeno izloča in omejuje podjetja. Tudi obrtna zbornica je predlagala črtanje "enega zaposlenega".

Institut kratkotrajnega dela je namenjen izključno občasni pomoči pri lastniku gospodarskega subjekta v sorodstveni povezavi, zato je treba dopustiti tudi samozaposleni osebi, ki v svojem obratu ne more biti zaposlena, torej nima položaja delavca, da lahko koristi to možnost, saj morajo biti "subjekti" v tem primeru "- podjetja" - v zakonu obravnavani enako.

Jakob Presečnik

vodja PS SLS