SLS je že leta 2003 v izjavi za medije, torej že pred novo odločbo Ustavnega sodišča RS, izrazila mnenje, da je treba določiti možnost individualne obravnave
Ljubljana, 23. februar 2011 - Parlamentarna komisija, ki preiskuje štetje izbrisanih, je sprejela končno poročilo, ki so ga pripravili koalicijski poslanci. Koalicijski poslanci se namreč niso strinjali s predlogom končnega poročila, ki ga je pripravil predsednik komisije Robert Hrovat, in so pripravili svojo različico poročila, ki so jo nato s štirimi glasovi za in tremi proti tudi potrdili. Poslanci SLS bodo skupaj s SDS in SNS priložili ločeno mnenje z ugotovitvami, ki jih je Hrovat zapisal v svojem predlogu končnega poročila.
V PS SLS smo na seji sicer predstavili stališča do teme t. i. izbrisanih. SLS je že leta 2003 v izjavi za javnost, torej že pred novo odločbo Ustavnega sodišča RS, izrazila mnenje, da moramo določiti možnost individualne obravnave in opozorila na nesprejemljivost izdajanja odločb za nazaj, brez ugotavljanja dejanskega stanja o dejanskem bivanju teh oseb v Sloveniji, zaradi česar je bila kasneje SLS celo izgnana iz takratne vlade. In to kljub temu, da je že takrat ponudila predlog ustavnega zakona, s katerim bi lahko dokončno uredili problematiko, ki zagotovo škodi ugledu pravne države. Status v novi državi, pa naj si gre za stalno prebivališče ali za urejanje državljanstva, bi morali po našem trdnem prepričanju in po mnenju mnogih uglednih pravnikov urejati s predpisom enakega pomena, kot smo to urejali ob osamosvojitvi, torej najmanj z ustavnim zakonom oziroma celo s spremembo Ustave RS.
Med 18.000 osebami, ki so bile leta 1992 izbrisane iz registra stalnih prebivalcev Slovenije in se niso odjavile s svojega prebivališča, je le okoli 1500 oseb, ki so bile zaposlene v JLA in med njimi je bil le manjši del častnikov jugoslovanske vojske. Torej če ponovimo besede takratnega ministra, ni plus 7000 oseb, kot trdi sedanja ministrica, marveč je po njegovem ostalo le 4200 oseb, ki si takrat še niso uredile statusa - iz razlage takratnega ministra.
V Poslanski skupini SLS se sprašujemo, zakaj se sedaj skuša kar "podariti" status kar 25.000 ljudem? Očitno je, da se je s tem zakonom želelo ustvariti pravni temelj, na podlagi katerega bodo lahko te osebe terjale odškodnine od države. Torej, koalicija naj odkrito pove, da bodo državljani vedeli, kakšne so posledice novega zakona za našo državo. Zaradi teh razlogov poslanci SLS niso podprli referenduma o zakonu, čeprav želimo, da bi status tem ljudem in njihovim otrokom enkrat dokončno uredili. Če bi to uredili s konsenzom in sprejetjem ustavnega zakona, za katerega je potrebna soglasnost vseh parlamentarnih strank, bi s tem t. i. izbrisani in tudi naši državljani spoštovali to rešitev kot najbolj pravično, kot edino možno in ustavno dopustno.