Ljubljana, 22. februar 2011 – Na dogajanje ob menjavi vodstva Hypo Alpe Adria Bank in podjetja Hypo Leasing se je odzvala tudi SLS, katere poslanec Gvido Kres je sodeloval na nujni seji parlamentarnega Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in predstavil strankina stališča. »V SLS menimo, da je avstrijsko nezaupanje do slovenskih varnostnih in preiskovalnih organov sramotno. Sicer pa že dalj časa opozarjamo, da v Sloveniji pravna država ne deluje več in da naši organi ne delujejo, kot bi morali oziroma da imamo dve pravni državi – eno za malega človeka in drugo za politične elite, ki imajo oblast v svojih rokah in z denarjem, ki jim je očitno dovoljeno vse in za katere preiskovalni postopki ne pridejo niti do predala, da bi tam obtičali,« pravi Kres in še poudarja_ »Dogodki, povezani z avstrijsko akcijo v Hypu, so razgrnili gnilobo slovenske pravne države. In ta nesposobnost aktualne oblasti za učinkovanje pravne države, to nezaupanje v naše organe s strani tujcev, ki so jo pokazali v tem primeru, je žalitev države.«
Ob tem je poslanec Kres tudi pozval Pahorja, naj na čelo ministrstva za notranje zadeve postavi etično in moralno osebo, da bodo državljani lahko spet vzpostavili zaupanje v pravno državo. Na seji odbora je tako od direktorja Policije Gorška poskušal dobiti informacije o tem, ali so avstrijski varnostniki kršili slovensko zakonodajo, ali so imeli delovno dovoljenje in ali so posedovali hladno in strelno orožje. Poslanec žal ni dobil konkretnih vsebinskih, še manj pa prepričljivih odgovorov na svoja vprašanja, ne od direktorja Policije ne od Inšpektorata za notranje zadeve, ki sodi pod MNZ RS.
V SLS menimo, da le še predsednik Vlade RS Borut Pahor ostaja slep in ne vidi tega, kar vidi že vsa Slovenija_ da je eden največjih problemov te Vlade RS in razkroja pravne države ravno v tem, da sta prvič v zgodovini samostojne Slovenije dva represivna oz. preiskovalno-pravosodna ministrska resorja v rokah zgolj ene vladne stranke, ki pa svojo predvolilno obljubo o pravni državi očitno razume in izvaja le tako, da jo v celoti krši – pravico in pravno državo pa si lasti ekskluzivno za svoje interese, medtem ko mali človek, kot na primer v primeru bulmastifov – kjer ena žrtev že več let neuspešno išče svojo pravico za odškodnino – epiloga zaradi zlorab pravne države še do danes ne dočaka.