Ljubljana, 18. februar 2011 - PS SLS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za zunanjo politiko z naslednjo točko dnevnega reda_ Predvideno spreminjanje zakonske podlage za omogočanje sprejema enega ali več  zapornikov iz ameriškega zapora Guantanamo Bay na Kubi. Celotno vsebino zahteve si lahko preberete v nadaljevnju.

OBRAZLOŽITEV:

Mednarodna afera Wikileaks, kjer je bilo razkrito več deset tisoč diplomatskih depeš zunanjega ministrstva ZDA, je močno odmevala tudi v Sloveniji. Predvsem zaradi vsebine enega izmed dokumentov, ki opisuje obisk predsednika Vlade RS Boruta Pahorja pri takratnem odpravniku poslov na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Bradleyju Frednu 30. decembra 2009. Depeša tako opisuje tudi pogovore o usodi zapornikov iz spornega ameriškega zaporniškega kompleksa Guantanamo Bay na Kubi (v nadaljevanju samo Guantanamo). Med predstavnikom ZDA in slovenskim premierjem so tako, po navedbi depeše, ki je ameriško zunanje ministrstvo nikoli ni zanikalo, potekala določena načelna pogajanja o sprejetju enega ali več teh zapornikov s strani Slovenije. V depeši je tudi povsem jasno in brez sprenevedanja nakazano, da predsednik Vlade RS podpira idejo in da je v znak podpore in krepitve odnosov med državama pripravljen predlagati Vladi RS začetek postopka za sprejem zapornikov iz Guantanama.

V eni izmed drugih depeš, o kateri je poročal tudi priznani nemški tednik Der Spiegel, pa je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar spraševal ameriške diplomate, "kaj lahko stori Slovenija, da si zagotovi srečanje med premierjem Pahorjem in predsednikom Obamo?"

Čeprav depeša navaja, da zagotovila za obisk ni dobil, pa naj bi aktivno sodelovanje Slovenije v Afganistanu in pomoč pri reševanju problema zapornikov iz Guantanama močno povečalo možnosti za takšno srečanje. Predsednik Vlade RS Borut Pahor je po navedbah medijev 2. decembra na vprašanja v zvezi z organizacijo srečanja s predsednikom ZDA Barackom Obamo povedal_ "Nismo pa ga (srečanje) in ga tudi nikoli ne bomo pogojevali s sprejemom zapornika iz Guantanama. Razloga sta dva_ nimamo pravne podlage, potrebno pa je preveriti tudi varnostno situacijo, če bi do tega prišlo."

Pred dobrim tednom dni, natančneje 9. februarja 2011, pa je slovenski premier ob robu nedavnega obiska pri podpredsedniku ZDA Joeu Bidnu in predsedniku ZDA Baracku Obami za RTV Slovenija povedal tudi naslednje_ "Že takoj ob začetku mandata, ko je predsednik Obama izrazil željo, da bi tudi države Evropske unije sprejele po enega ali več zapornikov iz Guantanama, sem dejal, da mislim, da je to fer od držav, ki so zahtevale zaprtje Guantanama in je na nek način moralna dolžnost držav, ki so hkrati zaveznice in prijateljice, partnerice Združenih držav Amerike,  tako da se v Sloveniji pripravlja pravna podlaga in bo v tem smislu sprejeta tudi odločitev."

Iz navedenih izjav, ki si deloma nasprotujeta, lahko sklepamo, da se je slovensko stališče do tega vprašanja tudi uradno spremenilo. V Poslanski skupini SLS nismo obveščeni, da bi v vmesnem času prišlo do preverjanja varnostne situacije. Tudi nismo seznanjeni s kakršnimi koli sestanki in posvetovanji s strokovnimi službami, po našem vedenju pa tudi ni bila opravljena nobena analiza stroškovnih in varnostnih posledic. Komunikacija s slovensko javnostjo glede te zadeve je popolnoma nejasna in jo tudi ocenjujemo kot zavajanje. Še pred dvema mesecema smo namreč vsi poslušali trditve, kako so v razkritih depešah povsem napačno razumljene informacije, zdaj pa se dogaja natanko tako, kot je bilo tudi prvotno interpretirano s strani javnosti. Ocenjujemo pa, da se večina državljank in državljanov niti slučajno ne strinja s takšnimi potezami slovenske diplomacije, radi pa bi bili seznanjeni z ozadjem dogajanja in kaj pravzaprav Sloveniji takšna poteza prinaša. O odločitvi Vlade RS glede sprememb zakonodaje zaradi priprav pravne podlage ob sprejetju guantanamskega zapornika prav tako ni bil obveščen Državni zbor RS. 

Če na kratko povzamemo zgodovino dogajanja okoli spornega zapora. Ameriška vlada je leta 2002 na Kubi ustanovila zaporniški kompleks, imenovan Guantanamo, in ga uporabljala za pridržanje ujetnikov različnih narodnosti, ki naj bi pripadali terorističnim organizacijam ali pa bi se borili na strani nasprotnikov ameriških sil v Afganistanu in Iraku. Vsi priporniki niso bili nikoli uradno obtoženi in večini izmed njih tudi ni bilo nikoli sojeno. Prav tako niso bili obravnavani kot vojni ujetniki in za njih  naj ne bi veljala pravila iz Ženevske konvencije. Nova administracija predsednika ZDA Baracka Obame je sicer pokazala voljo za zaprtje Guantanama, vendar se je zapletlo pri financiranju. Tako ameriški kongres proračunskih sredstev za zapiranje ni odobril, prav tako pa kongres ni odobril, da bi zapornikom, ki jih nameravajo izpustiti brez obtožnice in sodnih postopkov, ponudile azil kar ZDA same. Tako je po mnenju ZDA najboljša možnost, da zapornike "izvozijo" v druge, prijateljske države. Temeljni problem je namreč, da naj bi večina zapornikov v svojih matičnih državah ne bila več dobrodošla oziroma bi bila tam njihova varnost močno ogrožena.

Predlagatelj izredne seje, PS SLS, tudi sicer opozarja, da gre v primeru zapora Guantanamo za zelo sporen kompleks, ki ga je svetovna javnost v večini obsodila, do njega pa so kritične prav vse organizacije, ki se borijo za človekove pravice. Mnogo strokovnjakov pa že leta opozarja na kršenje mednarodnega prava. Nikoli ni bilo razjasnjeno, kaj se dogaja v zaporu in nikoli ni bilo eksplicitnih odgovorov na vsa namigovanja o množičnem kršenju človekovih pravic, mučenjih in neživljenjskih metodah izpraševanja ujetnikov, nepojasnjenih smrtih pripornikov in številnih samomorih. O skrivnostih, povezanih z omenjenim zaporniškim kompleksom, bi se lahko pisali obsežni spisi, a na tem mestu več od teh navedb ne bi odpirali.

V PS SLS poudarjamo, da Slovenija nima prav nobenih mednarodnih obveznosti, da bi na tem mestu morala sanirati trenutno brezpravno stanje, s katerim se ameriška administracija sooča pri zapiranju zapora. S sprejemom zapornika iz tega, evidentno političnega zapora, bi Slovenija tudi povsem uradno potrdila svoje prepričanje v legitimnost in upravičenost omenjenega zaporniškega kompleksa, v katerem mednarodno uveljavljeni pravosodni postopki, sprejete mednarodne konvencije in spoštovanje človekovih pravice nimajo nobene veljave.

Slovenska vlada torej trenutno pripravlja prilagoditve svoje zakonodaje, ki bo omogočila legalizacijo kršitev mednarodnega prava s strani ZDA oziroma pripravljamo pravno podlago za legalizacijo ameriškega brezpravnega zunajsodnega ravnanja z zaporniki.

Odbor za zunanjo politiko lahko tudi opravi razpravo o še vedno nepojasnjeni in nedorečeni  politični trgovini, ki jo navajajo in razkrivajo tudi ameriške depeše. V PS SLS pričakujemo podrobna pojasnila in odgovore s strani kabineta predsednika vlade kot tudi zunanjega ministrstva. Odbor pa bi se moral tudi seznaniti s posledicami obravnavane odločitve, kajti gre za dodelitev azila človeku, ki se bo po državi lahko svobodno gibal. Zagotoviti mu je treba prostor za bivanje, vse socialne pravice, opravljati nadzor po navodilih ZDA ipd. ...   Celoten vidik po tem, ko bomo nekdanjega zapornika že sprejeli, še ni bil uradno predstavljen, čeprav gre za zelo pomembne informacije javnega značaja, ki jih ne bi smeli objaviti "post festum". Zanimivo bi bilo tudi preveriti, ali so pristojne službe seznanjene s težavami zapornikov v tistih državah EU, ki so takšno potezo, kot jo trenutno načrtuje Slovenija, že naredile.

Odboru predlagamo, naj poišče odgovore na vprašanje, ali država s sprejemanjem zapornikov pomaga ZDA pri zmanjševanju njihove odgovornosti za zapor in za zadrževanje oseb brez sodnega procesa, čeprav je prav iz Evrope na Guantanamo letelo največ kritik. Ali ni to le prelaganje odgovornosti ZDA na druge?

Če se je predsednik vlade Borut Pahor resnično odločil, da ponudi azil ameriškemu političnemu zaporniku brez posvetovanja s širšim strokovnim štabom, strokovnjaki in svetovalci za varnost z obrambnega ministrstva in obveščevalno - varnostne agencije, potem je to prvovrstni precedens, ki ima lahko predvsem z vidika varnosti zaskrbljujoče posledice za državo, da o izgubljenem ugledu Slovenije v zunanji diplomaciji niti ne govorimo. O tako pomembni odločitvi pa bi se po mnenju PS SLS morali izreči tudi poslanci Državnega zbora RS, saj gre v tem primeru tudi za simbolno diplomatsko dejanje v mednarodnih odnosih. Slovenija se bo na ta način namreč dokončno umestila na zemljevid držav podpornic spornega dela ravnanja zunanje politike ZDA in s tem nase opozorila predvsem države, ki se s takšno politiko ne strinjajo, tudi tiste, v katerih delujejo militantne teroristične organizacije.

Zaradi vseh navedenih razlogov so posledice sprejema zapornika zelo nepredvidljive, tako na področju državne varnosti kot na področju dobrih diplomatskih odnosov z ostalimi državami, zato

Odboru za zunanjo politiko DZ RS predlagamo sprejem naslednjega sklepa_

1. Odbor za zunanjo politiko nasprotuje sprejemu oseb oz. dodelitvi azila osebam, ki so bile priprte v zaporu Guantanamo, ter predlaga Vladi RS, da ustavi vse aktivnosti v zvezi s to namero.

Predlagamo, da na sejo povabite_

gospoda Boruta Pahorja, predsednika Vlade RS

gospoda Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve

dr. Damirja Črnčeca, vodjo obveščevalno-varnostne službe MORS

gospoda Sebastjana Selana, vodjo Slovenske obveščevalno-varnostne službe

gospo Nežo Kogovšek Šalamon, predstavnico Mirovnega inštituta - Inštitut za sodobne družbene in politične študije

gospo Metko Naglič, v.d. direktorice pri Amnesty International Slovenija

dr. Zlatka Šabiča, rednega profesorja za področje mednarodnih odnosov Univerze v Ljubljani

prof. dr. Ljuba Bavcona, upokojenega doktorja pravnih znanosti ter zaslužnega profesorja za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani

prof dr. Damjana Korošca, nosilca predmeta za mednarodno kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

dr. Ingrid Russi Zagožen, doktorico psiholoških znanosti iz strokovne službe Varuha človekovih pravic RS