Ljubljana, 3. marec 2011 - V nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS do predloga Zakona o spremembah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi katerega sopodpisniki so bili tudi poslanci Slovenske ljudske stranke. Predlog zakona predlaga enotni referendumski dan, s katerim bi več referendumov opravili hkrati in tako znižali stroške za njihovo posamično izvedbo. Celotno stališče, ki ga je poslanec Gvido Kres predstavil na seji, si lahko preberete v nadaljevanju.

Poslanec SLS Gvido Kres_

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki vlade. Spoštovana kolegica in kolegi.

V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prispevali svoje podpise k noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kar je osnovni cilj tega zakona, predvsem obnašati se racionalno in v teh kriznih časih poskusiti privarčevati še kako potrebna sredstva za tekoče delovanje države. 

Referendum je ustavna kategorija, je ena od najvišjih oblik demokracije in najmočnejši instrument neposrednega soodločanja državljank in državljanov. Smo pa tudi v Slovenski ljudski stranki mnenja, da se moramo vesti odgovorno do stroškov, ki jih takšen način odločanja prinaša. Zato tudi podpiramo bistveno spremembo v predlogu, torej uvedbo tako imenovanega referendumskega dne, na katerem bi se lahko odločalo o več referendumskih vprašanjih hkrati. Ob zmanjšanju stroškov izvedbe bo prišlo tudi do zmanjševanja stroškov referendumske kampanje in posledično do težjega dela za nas politike, saj bomo morali bistveno več truda in znanja vložiti v to, da volivkam in volivcem podrobno predstavimo obravnavane zadeve. Če pogledamo skozi zgodovino samostojne države in vse referendume, ki so se v tem času zgodili, povsem statistično gledano, nikjer ne moremo reči, da smo imeli inflacije odločanj na referendumih. V povprečju manj kot enkrat na leto je še vedno popolnoma sprejemljiva številka. Zato smo v Slovenski ljudski stranki še toliko bolj ogorčeni nad zadnjimi domislicami in idejami in na tem mestu naša kritika leti na večino koalicijskih strank, kako bi ta najbolj demokratičen inštitut omejili, ga nekako zadušili oziroma poskusili zaostriti pogoje za njegovo izvedbo. Torej, da bi uveljavili obvezni kvorum udeležbe, da bi bilo potrebno več podpisov poslancev za razpis in podobno. 

Pri vprašanju referendumske zakonodaje je za Slovensko ljudsko stranko bistveno, da na noben način ne omejujemo inštituta referenduma. V Slovenski ljudski stranki sicer nismo navdušeni nad visokim številom referendumov, kajti naloga nas politikov je, da sprejemamo odločitve in zanje tudi sprejmemo vso odgovornost. Volivke in volivci pa preko volitev pozneje presodijo ali smo svojo nalogo opravili zadovoljivo ali ne. Vendar referendum, kot že rečeno, ostaja edina učinkovita oblika neposrednega nadzora in omejevanja oblasti ter za to vrednota od katere je dolgoročno odvisna demokratičnost našega sistema. Zato je ohranitev referenduma brez vsakih omejitev kot temeljnega demokratičnega inštituta še toliko bolj upravičena. 

Ustava Republike Slovenije in zakonodaja o pogojih razpisa in veljavnost referendumske odločitve ni kriva za krizo in slabo vladanje aktualne Vlade Republike Slovenije ter posledično za mnoge napovedane referendume. Konec koncev je referendum tudi ustavna pravica in legitimna možnost za preprečevanje nepremišljenih in samosvojih odločitev Vlade Republike Slovenije. Referenduma ni kar tako omejevati, je pa smiselno razmisliti o racionalizaciji stroškov, njihove izvedbe, kar predvideva obravnavani zakon. Trenutna situacija z referendumi v Sloveniji nedvomno na posreden način odraža nezadovoljstvo nad nesposobnostjo vladajoče elite, da bi vzpostavila dialog in poskušala iskati širši družbeni konsenz pri posameznih vprašanjih in zakonskih rešitvah. 

Določene teme in vprašanja zaradi svoje teže, narave in konfliktnosti presegajo uveljavljen in sicer legalen ter legitimen način sprejemanja posamične zakonske ureditve v Državnem zboru Republike Slovenije in to zgolj s preglasovanjem koalicijske parlamentarne večine. Aktualno vprašanje ali je strošek volitev in referendumov upravičen, je v času težkih gospodarskih razmer in vse večjem javnofinančnem dolgu države razumljiv. Vendar mora država varčevati drugje, pri svojem vsakdanjem delovanju, pri zmanjševanju nepotrebnih materialnih stroškov, administraciji, pri nepotrebnem zapravljanju na vseh ravneh svojega delovanja, nikakor pa ne pri ukinjanju temeljnih demokratičnih inštrumentov kot je referendum. Vse to so instrumenti, ki niso sami po sebi umevni, ampak so posledica dolgoletnega boja za državljanske pravice in demokratizacijo oblasti, katerih upravičenost ne moremo meriti z njihovimi stroški. Prav pa je, da se celotna politika tega vidika tudi zaveda. 

Bojim se, da bomo danes skozi razpravo zopet poslušali kako zakon ni sistemski, kako bo blokiral sprejemanje zakonov, kako znižuje oziroma slabi avtoriteto predlagateljev zakonov in zakonodajnega telesa in tako naprej. Spoštovana Vlada, spoštovana koalicija, mi smo korak naprej naredili. Smo ponudili rešitev, vsaj deloma odgovorili na glavno kritiko ob morebitnem večjem številu referendumov v prihodnosti, to je potreba po znižanju stroškov. Povsem druga stvar pa je zakaj se je število referendumov tako zgostilo v zadnjem času in ali je za to kriva slaba referendumska zakonodaja ali pa je problem kje drugje. Nobena dobra vlada se referendumov ne bi smela bati. Z dobrim delom, z argumentacijo svojih odločitev, s sistematičnim pristopom k problematiki bi morala znati prepričati ljudstvo, da dela prav in da dela v njihovo oziroma naše dobro. Toda, če predlagatelj zakonskih rešitev hiti z neusklajenimi in večkrat nepremišljenimi rešitvami v parlamentarne postopke, kjer jih koalicija po navodilu podpre, potem zato ni kriva referendumska zakonodaja. V takšnem primeru je referendumska zahteva odraz nezadovoljstva večine. 

In če omenim še eno stvar, ki kaže dvoličnosti kritikov predlaganega zakona. V začetku letošnjega februarja smo prav tako obravnavali spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi in to po nujnem postopku in na izredni seji Državnega zbora. Neznansko se je koaliciji mudilo spremeniti zakon, ki Vladi Republike Slovenije od sedaj naprej omogoča še aktivnejše ter predvsem uradno sodelovanje v referendumski kampanji in celo dodatna sredstva v višini nekaj več kot 100.000 evrov za potrebe vsake referendumske kampanje neposredno iz proračuna. Torej, ne v smeri varčevanja, temveč celo nasprotno, povečanje trošenja. S povsem navadno večino v Državnem zboru ste si, spoštovana Vlada in koalicija, priskrbeli dodatno možnost nastopanja v javnosti in dodatna proračunska sredstva. 

V Slovenski ljudski stranki še odgovarjamo na nekatere pomisleke, da bodo z uvedbo referendumskega dneva nekateri zakoni morali čakati na mizi in se ne bodo mogli uveljaviti. No, tudi trenutno so temeljne strukturne reforme v državi na čakanju, pa je še vedno v veljavi sedanja referendumska zakonodaja. Še vedno pa predlagani zakon dopušča možnost, da v kolikor bi šli v urgentni zakon, ki ne more počakati na odločanje na referendumskem dnevu, da se o tem zaradi izrednih okoliščin in morebitnih negativnih posledic zedinimo tukaj v Državnem zboru in z dvotretjinsko večino v Državnem zboru razpišimo dodatni razpoložljiv dan, podobno kot smo to naredili pri razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu.   

V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo predlog zakona. Želimo ga videti v nadaljnji obravnavi, kajti v trenutni situaciji je za Slovenijo potreben. Dopuščamo, da bodo potrebni določeni kozmetični popravki, pravne uskladitve, vendar njegova osnovna ideja uvedba referendumskega dne je tisti ukrep, s katerim lahko razbremenimo proračun, a vseeno ves čas uveljavljano izvedbo najbolj demokratičnega načina odločanja v svobodni demokratični družbi. To zagotovo ne bo pomenilo inflacijo referendumov, saj je število referendumskih vprašanj na določen dan zopet, in ponovno lahko zakonsko omejeno. Tudi argument, da ljudje težko odločajo o več vprašanjih na referendumu in da se odločajo impulzivno je iz trte zvit oziroma celo žaljiv do državljank in državljanov. Svobodna odločitev vsake polnoletne državljanke in državljana je, ali se bo referenduma udeležil, ali pač ne in konec koncev je njegova svobodna izbira do katerega vprašanja se bo opredelil in do katerega ne. Naloga politike je v tem primeru ponuditi pogoje in predstaviti ter soočiti argumente. Zato v Slovenski ljudski stranki pozivamo celotni Državni zbor, da pokaže predvsem posluh za stanje javnih financ naše države in predlog tega zakona podpre. Hvala lepa.