Ljubljana, 2. marec 2011 - Danes je v nadaljevanju 25. redne seje DZ RS predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil mnenje PS SLS v razpravi o odgovoru predsednika vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Joška Godca v zvezi z načrtovanimi prioritetami vlade do konca mandata, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Prioritete vlade do konca mandata bi naj bile konsolidacija javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve. Te prioritete seveda v SLS podpiramo, so logične in bi se jih bilo treba lotiti z vsemi silami že zdavnaj prej. Žal se sliši ta paket ali pa ta prioritetni paket kot predvolilni program, kot obljube, ki smo jih navajeni poslušati zadnje mesece pred volitvami. V SLS tem obljubam ne verjamemo kaj preveč. Niti ne štejemo več, kateri po vrsti dokument vlade to je, ki na teoretičnem in verbalnem nivoju rešuje Slovenke in Slovence, Slovenijo in svet. Kaj smo do sedaj imeli od vseh podobnih dokumentov, pravzaprav vemo vsi, predvsem pa občutijo to slovenski državljani in državljanke ter predvsem vedno bolj slovensko gospodarstvo. Pa žal ne v pozitivnem smislu, da ne bi slučajno kdo tega mislil. Februarja lanskega leta smo obravnavali izhodno strategijo vlade za obdobje 2010 - 2013. V SLS smo ta dokument podprli, kljub temu, da smo menili, da strategija temelji na predpostavki, da je finančna in gospodarska kriza že mimo. Strategija je med drugim navajala konsolidacijo javnih financ kot temeljni ukrep ekonomske politike. Zakaj govorim, da je navajala, torej v pretekliku? Zato, ker očitno ta izhodna strategija v tem trenutku še ni dala pravih rezultatov. Celo vlada je s kasnejšimi predlogi proračunov negirala usmeritve iz te strategije. Kaj je danes pred nami? Dokument vlade, koalicije, katerega primarni cilj je konsolidacija javnih financ.

Kako resno naj vzamemo vse to skupaj? Že na začetku lanskega leta in pravzaprav ves čas tega mandata smo v PS SLS opozarjali, da je varčevanje v javnem sektorju premalo ambiciozno zastavljeno. Takrat smo predlagali, da bi si vlada za cilj morala postaviti zmanjšanje javnofinančnih odhodkov vsaj za 10 % na letnem nivoju na izhodiščno leto 2008; del privarčevanega pa nameniti za spodbudo gospodarstvu, kar bi olajšalo prebroditi krizo. Vlada je na primer že v zdavnaj pozabljeno strategijo zapisala, da bo znižala stroške dela v javnem sektorju, da bo znižala število zaposlenih v javnem sektorju za okoli 1600 letno. Dogaja se ravno obratno. Ne bom polemiziral s številkami, za koliko se je to število zaposlenih v javnem sektorju povečalo. Že januarja 2010, ko smo obravnavali opozicijski paket protikriznih ukrepov, smo opozarjali na ključni problem, s katerim se bo morala soočiti politika v naslednjem obdobju, in sicer, kako zmanjšati obseg javne porabe in kako razporediti razpoložljiva javnofinančna sredstva, da bi dosegli čim večjo konkurenčnost in gospodarsko rast. Takrat smo dejali, da brez razbremenitve gospodarstva na eni strani in zmanjšanje javne porabe na drugi strani ne vidimo možnosti za izhod iz finančno gospodarske krize. Osnovna filozofija kakršnih koli programov, paketov ali ukrepov za izhod iz gospodarske krize bi moralo biti zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Predvsem bi to moralo temeljiti na odhodkovni strani javnih financ, torej na zmanjšanju porabe.

Samo na hitro čisto nazorno poglejmo, ali Vlada RS dela na tem. Novembra 2009 in maja 2010 sem ministru za finance postavil poslansko vprašanje o dinamiki porabe proračunskih sredstev na postavki Materialni stroški. Podatki, ki sem jih za leto 2009 dobil, so pokazali odnos javnega sektorja do proračunskega denarja. V veliki večini primerov se je decembra porabilo vse, kar je na tej postavki očitno ostalo. Človek bi si potem mislil, da bo naslednje leto kaj bolje. Tudi letos sem zaprosil za te podatke za lansko leto. Presenečeni boste. Razlike pravzaprav ni. Morda tisti, ki so bili predlansko leto na prvem mestu, lansko leto niso bili. Pa vendarle imamo primere, kot je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je v decembru porabila za 400 % več kot v povprečju od januarja do novembra. Ustavno sodišče 235 %, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna 455 %, Statistični urad 387 %, Uprava za pomorstvo 203 %, Ministrstvo za gospodarstvo 182 %, Ministrstvo za obrambo je zadevo porazdelilo celo na november in december, tako da ni tako vpadljivo. Nekateri so bolj iznajdljivi. Glede na to, da smo lani opozarjali na ta problem, so to porabo prenesli na mesec november, da ne bi december tako štrlel iz povprečja. Potem je denimo Urad za varstvo konkurence novembra porabil za 330 % več kot v povprečju. Ministrstvo za notranje zadeve 269 % meseca novembra. Potem imamo tukaj primer upravnih enot, kjer ni kaj dosti bolje. Pesnica, Sevnica, Metlika, Upravna enota Domžale, ki se je tudi polotila logike, da ne bo decembra, bo pač novembra porabila. Potem imamo na področju pravosodja, Sodni svet 556 %, Okrožno državno tožilstvo v Krškem 284 %, Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici 279 %. Nihče v tej dvorani me ne bo prepričal, da je to varčevanje, spoštovani gospod predsednik vlade. Nihče! Nikoli, nikdar in še takrat ne! To je samo ena postavka od tisočih postavk, ki so v državnem proračunu. Lahko bi šli kontrolirat vsako posebej. Dvomim, da bi bilo kaj drugače. Po naši oceni bi bilo nujno treba spremeniti samo logiko funkcioniranja ministrstva in tudi javne uprave. Namreč, logika, ki sedaj obstaja in se ni spremenila in se bo zelo težko spremenila, seveda, če ne bomo vsi na tem trdo delali, je pogubna. Namreč, logika potrošništva. Vsi ministri, uradi in vse agencije, torej vsi proračunski uporabniki se pri pripravi proračuna borijo za to, kako bodo dobili na razpolago več proračunskih sredstev, ne glede na to, ali imamo pokritje ali ne. In potem so seveda tisti, ki si izborijo veliko oziroma dosti proglašeni za zmagovalce. Tisti, ki morda niso tako prodorni in se ne borijo toliko za ta del pogače, pa označeni za poražence.

V gospodarstvu, jaz verjamem in upam, da veste, je drugače. Tisti, ki znajo znižati stroške, optimizirati proizvodnjo, proizvajati izdelke po nižjih stroških, tisti so zmagovalci. In tisti, ki si privoščijo več, ponavadi poraženci. Te logike mi preprosto, žal, nismo sposobni prevesti v delovanje javne uprave. Žal miselnost državne uprave temelji na principu_ »porabili bomo toliko, kot mislimo, da potrebujemo«. Oziroma še huje_ Porabili bomo vse, kar imamo. Da ne bom rekel_ »še tisto, česar nimamo, pa bomo imeli kdaj v prihodnje«.

Pa se vrnimo na prioritete vlade. Močno upamo, in tudi želimo si, da se realizacije zastavljenih ukrepov ne boste polotili na način, kot ste se polotili reševanja izboljšanja plačilne nediscipline ali discipline, kakor koli bomo temu že rekli. Namreč, dialog med zainteresirano javnostjo pač mora biti prisoten, in to v veliko večji meri, kot je bil v tem primeru. Včeraj smo sedeli do pol dveh ponoči na temo plačilne nediscipline. Jaz sem zaskrbljen nad tem, da preprosto ni bilo moč najti nekega kompromisa med vsemi zainteresiranimi partnerji, kar se tiče gospodarskih zbornic, obrtnih zbornic in tako naprej. Ne vem, če je to prava pot, da ne najdemo za ta pomemben segment, ki je danes na kolenih, toliko moči in toliko časa, da najdemo ukrepe, ki bodo za celotno gospodarstvo, ne morda samo za en segment gospodarstva, torej za celotno gospodarstvo dajali pozitivne rezultate. Jaz poskušam vendarle držati neko distanco tudi nad temi kritičnimi ocenami gospodarskih zbornic, pa vendarle je v tem času, v katerem smo, treba prisluhniti vsem, tudi Gospodarski zbornici, seveda Obrtni zbornici in problemom, ki jih imajo obrtniki in mikro majhna in srednja podjetja.

Gospodarska, finančna kriza je na površje prinesla polno takšnih ali drugačnih odkritij in težav. Pravna država, po moji oceni, ne deluje najbolje oziroma deluje za ene bolj, za druge manj, za nekatere skoraj nič. Kako boste učinkovito preganjali kriminal, gospodarski kriminal, kot ste zapisali? Kako bomo razreševali vse takšne in drugačne afere, ki so priplavale na plano, v katere so vpeti mnogi pomembni ljudje, mnogi pomembneži, mnogi politiki? Tudi v gospodarstvu so na plan privrela dejanja, ki so zavržena in bi jih morali ustrezno rešiti. Delovanja nekaterih, ki nekdaj pomembna in velika podjetja kot po tekočem traku spravljajo na kolena in v stečaj, delavce na cesto brez plačila za delo, brez plačanih prispevkov, brez sredstev za preživetje, se ne da več mirno gledati. Mirno bodo uničili vse, zdrava jedra in premoženje prenesli na novo ustanovljena podjetja in mi jim bomo dopustili, da kot ptič feniks ponovno vstanejo iz pogorišča in iz pepela. Po moji oceni to ni prav, in to se ne sme dogajati. To je treba preprečiti.

V SLS bomo vložili zakon, ki bo preprečil, da bi ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora družbe lahko bila oseba, ki je bila družbenik, delničar, član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali zaradi prisilnega prenehanja. To, kar se dogaja, da bomo kar po tekočem traku, ko bomo zavozili eno firmo, ustanovili novo, malo pretankali kapital, sredstva in tako naprej, za seboj pustili razdejanje in seveda zadevo peljali brez vsakršnih problemov naprej kot veliki gospodarstveniki, za božjo voljo, to ne gre!

To je treba preprečiti. In takšne in podobne anomalije je treba v slovenski zakonodaji spremeniti. To, kar gledamo dnevno po televiziji, je sramota za slovensko državo, ne samo znotraj, celo na izven, kar se dogaja z nekaterimi zaposlenimi, ki niso državljani Slovenije. Tu pa sedimo, kot da smo vsi na nek način nemočni in nimamo nobenih rešitev za to.

Spoštovani, v SLS od vlade pričakujemo konkretne ukrepe in jaz upam in si želim, spoštovani predsednik vlade, da boste te prioritete, ki ste si jih zapisali, tudi uspešno rešili. To bo dobro za vse nas, tako za opozicijo kot za koalicijo, za vse državljanke in državljane. Seveda bomo poskušali pri njih tudi konstruktivno sodelovati s predlogi in upam, da nas boste poslušali, ne samo nas, tudi koga drugega v opoziciji. Hvala lepa.