Ljubljana, 2. marec 2011 – Danes je na nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da sta siva ekonomija in delo na črno nedvomno zelo škodljiva za družbo in državo. Škodljiva sta tudi za udeležence, za delavce, saj jim ne nudita ustrezne socialne varnosti zavarovanja, niti pokojninske dobe, zato pozdravljamo uvedbo obvezne zaposlitve delavcev, ki jih je imel delodajalec zaposlene na črno, ki jo ocenjujemo kot učinkovit ukrep v tem zakonu. Podpiramo tudi dolgoletna prizadevanja Obrtno podjetniške zbornice in gospodarstva v celoti, da bi zmanjšali tovrstno nedopustno delo. Vendar smo prepričani, da bi učinkoviteje preprečevali sivo ekonomijo in delo na črno s pozitivnimi spodbudami na trgu dela in na področju davčne zakonodaje ter z učinkovitejšim nadzorom ter boljšim delom inšpekcijskih služb. Že sedaj delovna in socialna zakonodaja določata kaznivost izogibanja plačevanju prispevkov in plačila zaposlenim. Prav tako je kazniva utaja davkov ali neregistracija dejavnosti. Dejanski problem v zvezi z zaposlovanjem je na eni strani ravno togost in nesprejemljivost delovne zakonodaje, na drugi strani pa neučinkovito delo inšpekcijskih služb in neučinkovitost sindikatov, ki premalo skrbijo za pravice zaposlenih za nadzor na trgu dela. Predlog zakona ne prinaša jasnejših in učinkovitih rešitev, po našem mnenju bo imel celo negativne posledice na odnosu v naši družbi. Prepričani smo, da si naša država ne bo opomogla, če bomo kaznovali dobro sosedsko delo, na primer friziranje na domu ali za pomoč pri kmečkih opravilih. Inšpektorji bodo nadzorovali podjetnike, ki so že registrirani, sosedje bodo prijavljali kmete, gradbenike, taka dela torej, ki se na zunaj vidijo, kar pa je skrito ali neregistrirano, se opravlja za zaprtimi vrati, bo ostalo skrito tudi po sprejemu tega zakona.
Nedorečene definicije glede sosedske pomoči in dela v lastni režiji bodo povzročile veliko težav pri izvajanju, če se to dogaja v stanovanju, kajti ustava zagotavlja nedotakljivost zasebnosti stanovanja, zato inšpektor ne more kar vdreti v hišo in oglobiti kakšnega kriminalca, to je na primer soseda frizerja. Zato zakon tega ne rešuje in je nejasen. Tak zakon bi nas celo vrnil v neke prejšnje čase sumničenj in medsebojnega obtoževanja po načelu deli in vladaj. Zakon prinaša nesprejemljivo sporočilo za današnji čas, ko vsi potrebujejo medsosedsko pomoč, solidarnost in razumevanje za stiske brezposelnih in tistih, ki so se znašli v stiski zaradi nizkih dohodkov. Država bi morala obratno spodbujati solidarnost, ki pozitivno deluje v družbi, na drugi strani pa učinkoviteje preganjati kršitelje že veljavne zakonodaje. Zgolj z učinkovito davčno zakonodajo, izboljšanjem poslovnega okolja, bolj fleksibilno delovno zakonodajo in boljšim nadzorom inšpekcijskih služb bi bolje in v skladu z ureditvami v evropskih državah uredili preprečevanje zaposlovanja na črno in sivo ekonomijo. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je že z obravnavo na matičnem odboru vložila nekatere amandmaje, ne zato, ker bi mislili, da je tak zakon, kot je predlagan, sploh potreben, ampak predvsem zato, da bi opozorili na nedorečenost, na zgolj prepisovanje in podvajanje določb in na primer, da definicije niso v skladu s področjem zakonodaje, kot na primer za kmete. Ker si želimo, da bi lahko zakon tudi podprli, smo predlagali nekaj amandmajev in upamo, da jih boste podprli, več pa pri posameznih amandmajih. Hvala.