Ljubljana, 2. marec 2011 – Danes je na nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Predlog Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk je dobrodošla osvežitev v zakonodajnem postopku Državnega zbora RS in je spoštovanja vredna gesta do varovanja našega okolja v smislu zmanjševanja onesnaženosti z nerazgradljivimi plastičnimi vrečkami.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke spoštujemo namero predlagateljev zakona, ki so se odločili zoperstaviti nerazumnemu povečanju števila plastičnih vrečk ter navadam, bolj rečeno, razvadam sodobnega potrošnika. Zaenkrat vse lepo in prav. Vendar pa je nekoliko nelogičen način, na katerega se je pristopilo k reševanju tovrstne problematike brez celovitih analiz in učinkov na gospodarstvo, na okolje, na porabo naravnih virov in ostalo. V PS SLS menimo, da se je tovrstne problematike treba lotevati bolj premišljeno, ne zgolj parcialno, temveč celovito na sistemski ravni. Pa kar preidimo h konkretnim zadevam v zakonu.
Prva stvar, ki nas je zbodla v oči, je dejstvo, da se okoljski prispevek plača za vse vrečke, ne glede na material, iz katerega so izdelane, tudi za vrečke iz tekstila ali papirja. Razlika je zgolj v višini okoljskega prispevka. To pa je že v osnovi v nasprotju z namenom zakona, ki naj bi spodbujal uporabo vrečk za večkratno uporabo, kar vrečke iz tekstila, ki so bolj vzdržljive, nedvomno so. Na primer, irski model, katerega predlagatelji največkrat omenjate, se nanaša zgolj na plastične vrečke, zato je nekoliko nerazumljivo, da so po tem zakonu z visokim prispevkom dopolnjene tudi vrečke iz drugih organskih materialov.
Naslednja stvar, ki nas je zmotila, je dejstvo, da z uveljavitvijo tovrstnega zakona lahko pride do izrazitega podvajanja dajatev na embalažo, med katere spadajo tudi vse nosilne in ločevalne vrečke. Trenutno trgovci in vsi ostali subjekti, ki na primer vrečko dajo v promet, že plačujejo embalažnino in okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja prvo družbi za ravnanje z odpadki, drugo v državni proračun. S temi dajatvami se zagotavljajo sredstva za ravnanje z odpadno embalažo. Ob tem velja omeniti, da je višina embalažnine trenutno določena pri 112 evrov na tono oziroma 11 centov na kilogram, medtem ko bi predvideni okoljski prispevek za eno vrečko znašal kar od 20 do 50 centov. To bi pomenilo dodatno finančno obremenitev potrošnikov, ki že sedaj, kljub temu, da sta embalažnina in okoljska dajatev strošek trgovca in nista prikazani na računu, ti dve dajatvi že plačujejo, saj trgovci njihovo ceno vključijo v ceno proizvodov, za katere so te vrečke namenjene. To so tako imenovane ločevalne vrečke. Mimogrede, zakon tudi ne opredeljuje ločevalnih in nosilnih vrečk, kar prinaša precej nejasnosti, saj ne vemo, ali se okoljski prispevek nanaša na vse vrečke, tudi ločevalne, ki se uporabljajo pri nakupu sadja in zelenjave, ali zgolj za tiste, ki so potrošniku predane na blagajni. To lahko privede do tega, da bi se ljudje začeli posluževati brezplačnih ločevalnih vrečk namesto nosilnih, kar uporabe plastičnih vrečk ne bi zmanjšalo, saj bi to trgovce spodbudilo k še bolj agresivni predaji brezplačnih ločevalnih vreč, kar bodo počele že tako preobremenjene blagajničarke, na katere predlagani zakon že tako ali tako prelaga največje breme težavnega komuniciranja s kupci.
Tudi namenska uporaba sredstev, pridobljenih iz okoljskih prispevkov na osnovi tega zakona, je vprašljiva rešitev, saj je zelo vprašljivo, na kakšen način bi se lahko pridobljena sredstva preusmerila za nepovratne finančne spodbude oziroma stroške, določene s tem zakonom. Takšna ureditev tudi nasprotuje konceptu integralnega proračuna, ki določa, da se vsi proračunski prejemki porabljajo za vse proračunske izdatke, kar preprečuje, da bi bili nekateri neposredni proračunski porabniki upravičeni do že vnaprej rezerviranih proračunskih sredstev. V PS SLS smo torej mnenja, da je treba dobro pretehtati, ali želimo nadaljevati s postopkom sprejemanja tega zakona, saj bi po našem mnenju negativni učinki, ki bi nastali z uveljavitvijo zakona, presegli pozitivne učinke. Kar pa nikakor ne pomeni, da se s problematiko zmanjševanje in recikliranja embalaže ni treba ukvarjati. Vsi se zavedamo, da je embalaže za enkratno uporabo, ne glede na to, ali gre pri tem za plastične vrečke, plastične steklenice ali ostalo embalažo, enostavno preveč. Nujno je treba okrepiti ukrepe na področju predelave odpadne embalaže in ostalih komunalnih odpadkov, predvsem s pospešenim ustanavljanjem regijskih centrov za ločevanje odpadkov, sočasno pa je treba sprejemati ukrepe za načrtno zmanjševanje uporabe embalaže. Najprej je treba delež predelanih komunalnih odpadkov s 24 % dvigniti na najmanj 50 %, s čimer bi se količina trajno odložljivih odpadkov močno zmanjšala, s ponovno uporabo predelanih snovi pa bi se posredno zmanjšala tudi uporaba naravnih virov. Vse to je po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke mogoče storiti že z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje oziroma z njeno implementacijo, predvsem uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Po našem mnenju se mora področje ravnanja z embalažo in njeno omejevanje reševati na sistemskem nivoju z upoštevanjem vseh pozitivnih in negativnih učinkov tako za gospodarstvo kot tudi za okolje in seveda za življenje ljudi. Zato v PS SLS pozivamo Vlado RS, da pripravi analizo uporabe embalaže in predelave odpadne embalaže, tudi plastičnih vrečk ter sama v podzakonske akte vključi rešitve, ki bodo sledile namenu in ciljem predlaganega zakona. Po našem prepričanju je le tako mogoče zagotoviti ustrezno reševanje problematike, prekomerne in ponovne uporabe embalaže, saj morajo biti ti ukrepi usmerjeni v zmanjšanje vseh vrst embalaže, ne le plastičnih vrečk, ki predstavljajo le nekaj odstotkov vse odpadne embalaže. Poslanci Slovenske ljudske stranke predlaganega zakona vsaj v takšni obliki iz vseh navedenih in argumentiranih razlogov ne podpiramo. Hvala.
