Ljubljana, 1. marec 2011 - V nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS je stališče do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah predstavil namestnik vodje Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Tihe družbe niso neka novodobna oblika družbe niti ne slovenski unikum. Razvile so se že v poznem srednjem veku na območju osrednje Evrope, Francije, Italije, Nemčije. Bistvena značilnost te družbe je bila in je še danes, da tihi družbenik v družbo prispeva premoženjski vložek, tretjim osebam pa ostane skrit. Danes se torej tihe družbe oblikujejo predvsem za izvedbo tistih poslov, pri katerih je interes izvajalcev, da se njihove udeležbe javno ne razkrije. Zato se ta oblika pojavlja na različnih področjih gospodarstva. To je seveda vse lepo in prav, težava pa nastopi, ko se ta instrument tihe družbe zlorablja za osebno izkoriščanje moči in položaja, ki ga ima pred vstopom v družbo bodoči družbenik. V mislih imamo predvsem gospodarske situacije, ko gre za takšna ali drugačna podjetja v državni lasti. Direktor podjetja v državni lasti vpliva na izbor določenega dobavitelja. Dobavitelj se bo zagotovo težko uprl želji direktorja, da postane njegov tihi družbenik. Seveda takšna ponudba ni nemogoča tudi s strani dobavitelja. Za zasebni gospodarski sektor tiha družba ni in ne more biti problem. V tem segmentu gospodarstva bi jih celo lahko dopuščali še naprej. Problem tihe družbe pa postane izredno velik v odnosu država - zasebni sektor. V tem primeru pa tiha družba ni in ne more biti legitimen inštrument. Je lahko le institucionaliziran inštrument korupcije, ki omogoča zlorabo moči in položaja z vladnim in državnim vedenjem in soglasjem. A v Sloveniji je, na žalost, to vse lepo in prav. Direktor družbe v večinski državni lasti je tihi družbenik podjetij, s katerimi to državno podjetje sodeluje. Koalicijske stranke v tem ne vidijo nobenega problema, nobenega konflikta interesov. Vse je v redu, vse je skladno z zakonodajo. Zdrav razum nam govori, da bi morali biti nad takšno situacijo zgroženi. Problem bi naj bil moj sosed, ki me popoldne pride ob kavici ostrič. On je delavec na črno, ki državi krade in ne plača davkov. Direktor, ki ga na njegovo mesto postavi vlada, pa naj z blagoslovom vlade kot tihi družbenik kasira dobičke pri dobavitelju, kateremu država plačuje njegove storitve. Tiha družbeništva državnih uradnikov in menedžerjev podjetij v večinski državni lasti, tudi uglednih politikov, če hočete, so uzakonjena korupcija. Treba jih je razkriti in prepovedati. V PS SLS bomo predlagani zakon podprli. Tudi zakon, ki je v državnozborski proceduri, pripravljen s strani ministrstva, po naši oceni ni pravi odgovor na problem, ki ga imamo. Namreč, v vsakem primeru dovoljuje, bom rekel, tovrstno korupcijo. Namreč, rešitev, da do 10 % lastništva v družbi, za katero družbenik sodeluje kot direktor, torej direktor, ki je lastnik do 10 % neke družbe, s katero sodeluje, da mora le obvestiti nadzorni svet. V primeru pa, da je to nad 10 %, pa dobiti soglasje nadzornega sveta, to po naši oceni preprosto ni nič. Takšno sodelovanje direktorja ali pa upravnega organa, ki je hkrati tudi lastnik neke družbe, s katero sodeluje to državno podjetje, je preprosto treba prepovedati, in to ne bi smelo biti v tej državi dovoljeno. Hvala lepa.