Ljubljana, 1. marec 2011 - V nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS je stališče do predloga Zakona o detektivski dejavnosti v imenu Poslanske skupine SLS predstavil poslanec SLS Gvido Kres. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
V PS SLS smo nekoliko presenečeni, da se z Zakonom o detektivski dejavnosti ukvarjamo že drugič v tem mandatu, dvakrat pa smo ga novelirali že v prejšnjem sklicu. Na tem mestu se tudi strinjamo z mnenjem Državnega sveta RS, ki opozarja, da ima tudi večina drugih članic to področje razmeroma prosto urejeno oziroma le delno regulirano. Zato ocenjujemo nenehno usklajevanje na tem področju kot nepotrebno. Temeljna sprememba v predlaganem zakonu, kot jo seveda vidimo v PS SLS, so spremembe v smeri, da se detektivska dejavnost opravlja kot svoboden samostojen poklic, ki ga lahko opravljajo fizične in pravne osebe v vseh oblikah gospodarskih družb. Pri tem pa sta obvezna pogoja, da ima družba zaposlenega detektiva z veljavno licenco in sklenjeno zavarovanje zaradi odgovornosti za škodo. V zvezi z ukinitvijo detektivske družbe in popolno liberalizacijo oblik dela v detektivski dejavnosti bi veljalo pomisliti na negativne izkušnje z ostalih področij obrti in podjetništva z ustanavljanjem slamnatih podjetij, uporabo in zlorabo dejavnosti. Si bodo torej lahko večja podjetja zagotovila nekakšne notranje detektivske službe za lastne potrebe? Bo lahko detektive zaposloval praktično vsak, ki si bo kot podjetnik vzel nekaj minut časa in pripravil dejavnost? Bodo varnostne službe sedaj tudi detektivska agencije? Detektivska dejavnost je po našem mnenju vseeno nekoliko posebna aktivnost, omejena z osnovnimi pravicami naročnika. Pri izvajanju postopkov, ki so lahko tudi na meji zagotavljanja spoštovanja in varstva človekovih pravic, mora detektiv oceniti sorazmernost postopka in ukrepov, vključenega pa je ogromno osebnega pristopa. Popolna liberalizacije bi pomenila, da bi se z detektivsko dejavnostjo lahko ukvarjale različne gospodarske družbe, kar večinoma vodi v težje izvajanje nadzora in zelo verjetno tudi v padec kakovosti storitev. Dejansko bomo priča določeni komercializaciji poklica, ki zaradi njegove narave ni dobra. Zahtevana izobrazba za pridobitev licence, ki jo je prvi osnutek predloga zakona zniževal, se sedaj s sprejetimi amandmaji vrača na ustrezno raven, zato v tem oziru nimamo več pripomb. Vseeno pa bomo podprli amandma, ki obvezuje osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost, k osnovnemu znanju slovenskega jezika. Kako to izgleda v praksi, ko varnostniki ne obvladajo niti osnovne ravni izražanja v slovenskem jeziku, ste lahko videli v primeru urejanja zadev na Hypo Leasingu Hypo Alpe Adria Bank v Ljubljani. Čeprav se nam zdi, da bo že narava detektivskega poklica pripeljala do tega, da bo vsaj osnovno znanje slovenščine potrebno, pa na tem mestu tehnično prevlada predvsem osnovna pravica državljanov do osebne dokumentacije z detektivom v slovenskem jeziku. Dodatno preverjanje posameznih prosilcev za podelitev detektivske licence s strani ministrice za notranje zadeve oziroma policije kot organa v njegovi sestavi se nam zdi dobrodošlo, saj organ razpolaga z vsemi potrebnimi podatki za preverbo in s tem ne zmanjšuje pristojnosti same detektivske zbornice. Z ustreznimi reakcijami ohranitve detektivske dejavnosti kot individualnega poklica oziroma v obliki detektivske družbe bi v PS SLS predlog zakona podprli. Hvala lepa.