Ljubljana, 7. marec 2011 – Danes je na nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo določa kaj je javni interes za kulturo, kateri organi so pristojni in odgovorni za njegovo uresničevanje, določajo pa se tudi mehanizmi, s katerimi se zagotavlja uresničevanje javnega interesa. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da je kultura temeljni element identitete slovenskega naroda, zato jo je potrebno negovati in spodbujati, za ustvarjalce na področju kulture, predvsem samozaposlene v kulturi, pa je potrebno vzpostaviti takšne pogoje za delovanje, ki jim bodo zagotovili dovolj sredstev za normalno in dostojno življenje. Zato pozdravljamo predlagano rešitev, da se pogoji za ugotavljanje dohodkovnega cenzusa za uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna širijo, saj bo ugotavljanje cenzusa vezano na povprečje dohodkov preteklih treh let, kar je velik korak naprej od trenutne ureditve, ko je to obdobje omejeno le na preteklo leto. Tovrstna ureditev bolj sledi naravi dela samozaposlenih v kulturi, saj npr. umetnik lahko ustvarja dlje časa, prihodki iz naslova njegove ustvarjalnosti torej niso konstantni, pač pa nihajo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Prav tako se v Poslanski skupini Slovenske ljudske strinjamo z razveljavitvijo petega odstavka 55. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki se ga je ministrstvo odločilo razveljaviti zaradi utemeljene zahteve za presojo ustavnosti, ki jo je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Višje delovno in socialno sodišče iz Ljubljane. Črtanje te določbe iz zakona bo namreč preprečilo morebitno ugotovljeno neustavnost zakona ter vzpostavilo enakopravno obravnavanje vseh zaposlenih ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov, zakon pa se tako usklajuje z ostalimi predpisi s področja delovno-pravne zakonodaje. Se pa v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprašujemo, zakaj taisto Ministrstvo za kulturo RS ni podobno ravnalo pri Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ko bi lahko ministrstvo sámo podalo zahtevo za presojo ustavnosti 65. člena omenjenega zakona, če je ocenilo, da je zakon v neskladju z ustavo. Tako bi se v preteklih dveh mesecih lahko pogovarjali o zadevah, ki so pomembne za prihodnost Slovenije ter o tem, kako se soočati z nešteto problemi, ki pestijo našo državo, namesto da se ukvarjamo z dokumenti izpred 20, 30 let. Odločbo ustavnega sodišča, ki bi ugotovila ustavnost ali neustavnost zakona, ne glede na to kakšna bi bila, pa bi bili dolžni spoštovati vsi. Čeprav se bojim, da bi se še takrat našel kdo, ki bi se obregnil ob ustavno sodišče, češ, da je preseglo svoje pristojnosti in je ravnalo v nasprotju z ustavo ter ostalimi načeli, kot se je to na primer zgodilo v primeru Ustavne odločbe glede občine Ankaran. No, pa da se ne oddaljim preveč od obravnavanega zakona. V Poslanski skupini SLS se strinjamo z določbami predlaganega zakona, saj po našem mnenju izboljšujejo pogoje za kulturno ustvarjanje in omogočajo boljši razvoj kulturne dejavnosti pri nas, zato sprejetju zakona ne bomo nasprotovali.