Ljubljana, 4. marec 2011 - V nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS je namestnik vodje Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče PS SLS do predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
Plačilna nedisciplina, rak rana slovenskega gospodarstva ji lahko rečemo. Problem slovenske poslovne kulture, ki je v času gospodarske in finančne krize izbruhnil v neobvladljivem obsegu. Plačilna nedisciplina v Sloveniji ni problem narodnega gospodarstva. To je po naši oceni problem dveh ali treh panog. Gradbeništva in deloma trgovine. Tu so osnovna jedra neplačevanja. Žal tu ne gre za to, da menedžerji ne želijo plačati. Tu je to postal osnovni način obnašanja, da se ne plača. Skrajni čas je torej, da se ta novodobna kultura, novodobna poslovna kultura omeji in s prisilo spremeni.
Predlaganim rešitvam v Slovenski ljudski stranki ne nasprotujemo in ne bomo nasprotovali. Žal nam je edino to, da smo malce prepozni, da je Vlada potrebovala preveč časa, da je pripravila rešitve na katere gospodarstvo in vsi skupaj, tudi v opoziciji opozarjali že dlje časa. Nič kolikokrat smo opozorili na ta problem. Obrtna zbornica je maja leta 2010 izdala 93 zahtev obrti in podjetništva, med katerimi so tudi ukrepi, ki jih danes obravnavamo. Skoraj leto je minilo od tega. Najbrž je priprava teh predlogov bila spodbujena tudi z grožnjo, verjetno podjetniške zbornice z državljansko nepokorščino. Pa kakšna je situacija v tem trenutku? Govorimo o ukrepih, ki naj bi gospodarstva rešili pred plačilno nedisciplino pa ti ukrepi žal niso bili usklajeni z vsemi deležniki, pred vsemi zbornicami, ki zastopajo slovensko gospodarstvo kot celoto. Na eni strani imamo torej obrtno zbornico, ki te predloge podpira, na drugi strani gospodarstvo zbornico, ki opozarja na morebitne posledice in strokovno neprimernost predlaganih rešitev.
To ni dobro. Pričakovali bi, da vendarle najdemo toliko časa ob pogovoru, v dialogu, tako z Obrtno-podjetniško zbornico, kot tudi z Gospodarsko zbornico, da bi našle rešitve, ki bi bile za vse dobre. Očitno je bilo storjenih premalo, da ne bom rekel nič analiz, da bi se poglobili zakaj ta
plačilna nedisciplina, kje so razlogi za njo, ali je večji del razlogov res v tem, da nekatere gospodarske družbe preprosto ne plačujejo zaradi tega, ker to nočejo storiti, se delajo neumne, ali pa je večji del te plačilne nediscipline osnovan predvsem na tem, da je v obtoku premalo denarja. Skratka na osnovi te analize in večjega dialoga z zbornicami bi najbrž bilo moč najti tudi rešitve, za katere bi gospodarstvo v celoti prikimalo. Slovenskemu gospodarstvu je potrebno zaupati. To je izhodišče. Že res, da imamo anomalije takšne in drugačne, ki jih je na vsak način potrebno rešiti, ampak izhodišče mora biti zaupanje gospodarstvu.
Nemogoča je namreč situacija, da gospodarski subjekti za opravljeno storitev ali opravljeni posel ne dobijo plačila. Če greš v trgovino in nakupiš blago brez plačila se temu reče kraja. V slovenskem gospodarstvu pa je to postala neka normalna ustaljena praksa, da ne bom rekel slovenska gospodarska folklora. In temu je potrebno narediti konec. Vsekakor bi v kontekst reševanja plačilne nediscipline pripomogla tudi ureditev izvršilnega postopka, bi pospešila postopke reševanja ugovorov na izvršbo, a to je sicer ista zgodba, a drug zakon. A o tem kmalu enkrat v prihodnosti. Hvala lepa.