Ljubljana, 4. marec 2011 - V nadaljevanju 25. redne seje Državnega zbora RS je namestnik vodje Poslanske skupine SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče PS SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
mag. Radovan Žerjav:
Spoštovani gospod podpredsednik. kolegice in kolegi!
Naj povem že takoj na začetku v Slovenski ljudski stranki bomo predlog zakona podprli. Podprli ga bomo iz treh bistvenih razlogov. Prvič, z uveljavitvijo zadnjih sprememb in dopolnitev Zakona o javnem naročanju točno pred letom dni so bila z namenom ureditve plačilne discipline pri javnih naročilih, ki se je izvajal s podizvajalci, uvedena obvezna neposredna plačila podizvajalcem. Glede na to, da so na podlagi zakona neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, so ponudniki kot podizvajalci prijavljali svoja hčerinska podjetja oziroma podjetja s katerimi so kapitalsko povezani. Podizvajalci, ki so dejansko izvajali javno naročilo pa so bili posledično izključeni iz neposrednih plačil. Zaradi obida določb Zakona o javnem naročanju, s katerimi je zakonodajalec želel zmanjšati plačilno nedisciplino, tako predlog zakona spreminja definicijo podizvajalca. Verjamemo in upamo, želimo si, da bo s takšno rešitvijo mogoče urediti te anomalije, o katerih danes pravzaprav razpravljamo že cel dan.
Drugič. Za gospodarno izvajanje javnih naročil izbor izvajalcev, plačila glavnim izvajalcem ter neposredna plačila podizvajalcem so potreben ne le normativne podlage, ampak tudi strokovna priprava vodenje in nadzor. Evidentno je, da pri javnem naročanju akutno primanjkuje tako stroke, kot nadzora za pravočasno, kakovostno in finančno omejeno vodenje javnih naročil. Zardi strahu pred postopkovnimi napakami se pri izboru izvajalcev javnih naročil praviloma upošteva le kriterij najnižje cene. Zato absolutno podpiramo z amandmajem predlagano rešitev, ki v nasprotju z osnovnim predlogom zakona ohranja izpit iz javnega naročanja, ga kasneje opredeljuje, predvsem pa jasno opredeli obveznosti in roke v katerih mora Vlada določiti vsebino in način izvedbe izobraževanja in strokovnega izpita s podzakonskim aktom. Pričakujemo negodovanje in slabo voljo nekaterih proračunskih uporabnikov, ki so zavezani k uporabi Zakona o javnem naročanju, a vsi skupaj se moramo zavedati za kaj v osnovi pravzaprav gre. Gre za naš denar, gre za davkoplačevalski denar, denar gospodarstva.
Tretjič. Nedopustna, nemoralna, vse obsodbe vredna je praksa izigravanja pravil javnih naročil, ki se je do mojstrskih potankosti izoblikovala pri nas. Podjetje se spravi v stečaj, na kolena. Upnike, podizvajalce, delavce se pusti brez vsega, lačne, bose, brez strehe nad glavo, brez kakršnegakoli upanja na poplačilo pošteno in trdo zasluženega in prigaranega plačila. Ustanovimo eno, dve, tri, nešteto hčerinskih podjetij, novih podjetij, povezanih tako ali drugače in se smejimo v brk državi, upnikom, delavcem, državljanom in državljankam Republike Slovenije, služimo naprej in nikoli nikomur za nič ne odgovarjamo. Nasprotno, še naprej se hranimo v varnem naročju državnega denarja, državnih podjetij in razpisov. Zanimivo, da je krog ljudi vedno enak, isti in nikomur nič. To prakso je potrebno korak za korakom odpraviti, prekiniti, izkoreniniti, brezkompromisno, brutalno, kakorkoli že hočete. Tega norčevanja iz vseh nas in teh svinjarij je zadosti. Če že organi pregona ne ukrepajo oziroma njihovi ukrepi niso učinkoviti mora vsaj država na področjih, kjer ima v rokah škarje in platno, takšne anomalije iztrebiti. Tako je iz javnega naročila nujno potrebno izločiti kandidata, ponudnika in podizvajalca, katerega član poslovodstva ali nadzornega organa je bil kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik ali član poslovodstva, ali nadzornega organa, ali zastopnik subjekta nad katerim je bil začet stečajni postopek, ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja. Prav tako je potrebno iz postopkov javnega naročanja izločiti podjetja, ki so v stečajnem postopku. Ne moremo preprosto z javnim denarjem, z davkoplačevalskim denarjem ravnati tako brezbrižno. Vsaka gospodarska družba v teh hudih zaostrenih pogojih še kako preverja bonitete podjetij s katerimi poslovno sodeluje. In če so bonitete slabe se preprosto s temi podjetji ne sodeluje. V našem primeru pa bi preprosto tudi preko javnih naročil, ne glede na to, ali je podjetje v stečaju, v prisilni poravnavi kar naprej še sodelovali. Zdi se mi, da je to nedopustno. Hvala lepa.