Ljubljana, 19. marec 2011 - Poslanska skupina SLS je vložila Zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in Odbora za zadeve Evropske unije na temo problematike_ Spremembe strukture lastništva nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Republiko Italijo in slovenskem Krasu v korist tujih državljanov.

PS SLS želi, da bi na skupni seji odborov opravili temeljito razpravo o dejstvih, na katera opozarjajo prebivalci in civilne iniciative na obmejnih in kraških območjih ter se jasno opredelili do problema in prihodnjih ukrepov. Prav tako pričakujemo, da bo s sprejetimi sklepi podan zahtevek in povsem jasen signal Vladi RS, da je treba ukrepati takoj in sprožiti ustrezni postopek, ki ga imamo na voljo. Od slovenske diplomacije in predstavnikov za zunanjo politiko pa v prihodnje tudi pričakujemo, da se bodo ostreje odzvali in tudi obsodili namige, da primorska ozemlja Sloveniji zgodovinsko ne pripadajo in da je trenutno dogajanje samo vračanje na nekdanje zgodovinsko stanje.

Parlamentarna odbora naj se zelo jasno opredelita do možnosti uveljavitve zaščitne klavzule, prav tako pa bi bilo prav, da se dogovori oz. predlaga časovni okvir dela. Nujno sejo delovnega telesa predlagatelji zahtevamo zaradi skrbi, da delovne skupine delajo prepočasi in so še v fazi formiranja, čeprav časa za določene ukrepe hitro zmanjkuje. Prvi časovni rok je namreč ravno 1. maj 2011, ki se nezadržno bliža, ključne odločitve pa morajo biti sprejete pred tem datumom. Republika Slovenija mora poskusiti z uveljavitvijo ukrepov, ki jo omogoča pristopna pogodba z Evropsko unijo.

Ker so posledice predvsem na območju matičnega Krasa že očitne in trajne narave, PS SLS predlaga parlamentarnima odboroma, da sprejmeta naslednja predloga sklepov_

1. Odbor za notranjo politiko, pravosodje in javno upravo DZ RS in Odbor za zadeve Evropske unije DZ RS predlagata Vladi RS, naj do izteka roka, ki je 1. maja 2011, pri Evropski komisiji zaprosi za dovoljenje za sprejetje naslednjih zaščitnih ukrepov_

- da se na območju matičnega Krasa, ki se ga opredeli s posebnim zakonom, začasno za obdobje petih let prepove nakup stanovanjskih objektov in kmetijskih zemljišč državljanom Republike Italije;

- da se na drugih obmejnih območjih za obdobje petih let predvidi izdaja soglasja na vse transakcije z nepremičninami, pri katerih ena izmed strank ni državljan Republike Slovenije;

- da v obdobju petih let izvede podroben program trajnostnega skladnega dolgoročnega regionalnega razvoja na tem območju na podlagi posebnega Zakona o Krasu in Primorju.

2. Odbor za notranjo politiko, pravosodje in javno upravo DZ RS in Odbor za zadeve Evropske unije DZ RS predlagata Vladi RS, da v roku šest mesecev uredi ter tudi javno objavi enotno evidenco s podatki nepremičnin na ravni občin po državljanstvih in delež teh nakupov z ozirom na nakupe domačih fizičnih ali pravnih oseb, ki se bo redno posodabljal.

Več informacij in obrazložitev najdete v spodnjem gradivu_

- Zahteva PS SLS za sklic skupne nujne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in Odbora za zadeve Evropske unije

- Magnetogram ustnega poslanskega vprašanje poslanca SLS Franca Bogoviča predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju v zvezi s spremembami strukture lastnikov nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Republiko Italijo in slovenskem Krasu na 25. redni seji Državnega zbora RS

ZADEVA: Zahteva za sklic skupne nujne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in Odbora za zadeve Evropske unije

Spoštovani!

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi 2. odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom poslovnika DZ skliče nujna skupna seja Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter Odbora za zadeve Evropske zadeve z obravnavo naslednje točke dnevnega reda_

1. Spremembe strukture lastništva nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Republiko Italijo in slovenskem Krasu v korist tujih državljanov

                                             Jakob Presečnik

                                          vodja Poslanske skupine

                                         Slovenske ljudske stranke

 

OBRAZLOŽITEV:

V zadnjih dveh mesecih smo tako v medijih kot zaradi izredno aktivnega delovanja primorskih civilnih iniciativ zaznali močan protest nad dogajanjem v zvezi s spremembami lastniške strukture nepremičnin in posesti v obmejnem območju z Republiko Italijo in slovenski pokrajini Kras v korist tujih državljanov.

Poslanec SLS Franc Bogovič je tako 28. februarja na seji Državnega zbora RS v zvezi s problematiko obsežnih premikov na področju nepremičninskega trga na slovenskem Krasu in obmejnih območjih z Italijo postavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju, kjer ga je tudi spraševal o konkretnih ukrepih in stanju trenutnih aktivnosti v zvezi s to problematiko. Predlagatelji smo razočarani nad odgovorom, v katerem premier sicer najavi delo delovne skupine, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem, podrobnejših informacij pa ne poda. Prav tako je pojasnil, da osebno sicer ni ravnodušen do tega vprašanja, da pa se bo gibal znotraj možnosti, ki jih omogoča pravni red.

V Poslanski skupini SLS nikakor ne zahtevamo, da se v kakršni koli točki krši pravni red EU, želeli pa bi, da se resnično izčrpajo vse legitimne možnosti za zaustavitev trenutnega trenda olastninjenja nepremičnin s strani tujcev na omenjenem območju. Tako ne moremo biti zadovoljni samo z načelno držo Vlade RS brez uvedbe kakršnih koli aktivnosti, hitrih postopkov za pripravo ukrepov ipd. ... (Celoten magnetogram poslanskega vprašanja poslanca SLS Franca Bogoviča predsedniku Vlade RS in odgovora nanj se nahaja v prilogi.)

Ob tem je koalicijska večina tudi zavrnila možnost poglobljene razprave o odgovoru predsednika Vlade RS, ki ga je predlagala Poslanska skupina SLS, tako da Državni zbor RS o problematiki še ni imel priložnosti spregovoriti.

Ozadje trenutnih težav sicer sega kar nekaj desetletij v zgodovino. Tako je geograf dr. Marjan Ravbar za Radio Slovenija povedal naslednje_ "V času še pred Osimskimi sporazumi je Republika Italija z zaščitnim zakonom zavarovala kraška območja v zaledju Trsta in s tem hkrati razlastila pretežno slovensko prebivalstvo. Pozneje so te zakonske določbe omilili, vendar slovensko prebivalstvo, ki je bilo praviloma revnejše, zemljišča pa so se pričela prodajati po tržnih principih, tega ni bilo možno nazaj kupiti, tako so na ta območja prišli italijanski prebivalci, ki so bili ekonomsko močnejši. To je bil eden izmed ukrepov v tistem času, ko se sploh še ni razmišljalo o razpadu Jugoslavije. Eden izmed ukrepov zaščite kraškega območja, seveda Slovenija na enak način ni v tistem času ravnala, se že desetletja in desetletja pogovarjamo o zaščiti kraškega območja, formalno sicer imamo Kras zavarovan, do lastniških razmerij pa še do danes nismo nič ukrenili. Danska si je kot ena izmed redkih držav izborila ta privilegij, da je zaščitila, kar Sloveniji seveda ni uspelo v naših pogajalskih pristopih, in zavarovala svoj teritorij in seveda nekaj podobnega bi kazalo vzpostaviti tudi v Sloveniji.«

Slovenija je tako v okviru pristopnih pogajanj s spremembo 68. člena Ustave RS zadostila enemu izmed pogojev za vstop v evropske integracije, popolnoma odprla svoj nepremičninski trg in omogočila nakup slovenskega ozemlja in nepremičnin prav vsem državljanom evropskega prostora. Resnično se niso uresničile nekatere napovedi, da bodo tuji državljani v letu ali dveh zaradi ugodne lege in nizke cene pokupili slovensko ozemlje, vendar se sedaj izkazuje, da se na nekaterih območjih to vendarle dogaja, vendar počasi in postopoma.

Skrbi predvsem dejstvo, da na tem področju nimamo načrtne in strateške politike, vse je prepuščeno svobodni volji posameznika in nepremičninskemu trgu brez kakršnih koli omejitev.

Kot najresnejša možnost za prekinitev negativnega trenda na področju lastništva nepremičnin se omenja zaščitna klavzula kot dejanski evropski inštrument za zaščito nacionalnih interesov. Pristopna pogodba k EU, podpisana dne 16. aprila 2003 v Atenah, v četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala daje Republiki Sloveniji možnost, da v obdobju sedem let od vstopa v evropske integracije oz. do 1. maja 2011 za omejevanje prometa z nepremičninami uveljavlja »zaščitno klavzulo«. To pomeni, da v primeru, da se v obdobju od pristopa do 1. maja 2011 na področju prometa z nepremičninami pojavijo resne težave, lahko Slovenija zahteva od Evropske komisije, naj odobri zaščitne ukrepe, ki so potrebni za odpravo takšnih težav. Zaščitna klavzula se sklicuje na splošno klavzulo iz 37. člena Pristopne pogodbe, čeprav velja sedem in ne le tri leta.

 

Prvi odstavek Člena 37 tako pravi_ Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, v katerem koli gospodarskem sektorju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko nova država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi ta sektor prilagodila gospodarstvu skupnega trga.

Podaljšano obdobje iz treh let na sedem za možnost uveljavitve zaščitne klavzule je kompromis, ki so ga v času pristopa k EU slovenski pogajalci šteli za uspeh, čeprav gre v praksi zgolj za kozmetično prikritje očitne neenakopravne obravnave Republike Slovenije, ki je zaradi političnega pritiska Italije morala svoj nepremičninski trg odpreti že v predpristopnem času, seveda pod pogojem vzajemnosti. Vse ostale nove države članice so namreč v zadnji fazi pogajanj na področju trga nepremičnin dobile praviloma sedemletno prehodno obdobje z možnostjo vsaj triletnega podaljšanja, v katerem je nakup nepremičnin državljanov in podjetij iz starih članic na ozemlju novih prepovedan oz. strogo omejen.

Na političnem vrhu EU je takrat prevladalo prepričanje, da trenja, ki bi nastala z nakupovanjem zemljišč in nepremičnin v ruralnih in manj razvitih delih novih držav članic premožnih sosedov (podjetij in posameznikov), ne bi bila niti politično niti ekonomsko upravičena. Skladni regionalni in trajnostni razvoj je namreč tudi del gospodarske politike EU. Eden od primarnih ciljev integracije EU so tudi dobrososedski odnosi in ohranitev tradicij in raznolikosti kultur narodov EU.

Slovenija je svoj nepremičninski trg za sosednjo Italijo sicer že odprla še pred vstopom v EU, vendar pod pogojem vzajemnosti. Toda s polnopravnim članstvom je morala prenehati z ugotavljanjem vzajemnosti, saj se vzajemnost na notranjem trgu domneva že sama po sebi. Tudi če dejanske vzajemnosti med državami na posameznem področju ni, država članica ne sme izvajati posebnega postopka, v katerem bi se vzajemnost ugotavljala.

Dandanes zelo težko lahko govorimo o vzajemnosti med Italijo in Slovenijo, ko gre za nakup nepremičnin v obmejnem pasu. Italijanski režimi tako za nakup kmetijskih zemljišč kot stavb so bistveno strožji od slovenskih, posledica pa je zelo enostransko gibanje trga. Za nakup nepremičnine v Republiki Italiji je treba predhodno pridobiti posebno soglasje državnih oblasti, ki temelji na diskrecijski pravici in ga ni treba obrazložiti. Takih dovoljenj slovensko pravo in pravna praksa ne poznata. Taka dovoljenja bi bila po naši zakonodaji tudi ustavno sporna, medtem ko je Italijansko pravo glede tega bistveno bolj arhaično.

Med letom 1999 in 2004, ko je Ministrstvo za pravosodje RS še ugotavljalo delovanje vzajemnosti, je bilo nesporno ugotovljeno, da vzajemnosti z Italijo ni. Do 1. maja 2004 italijanski državljani (kljub Španskemu kompromisu) dejansko niso smeli kupovati nepremičnin v Sloveniji, preprosto zato, ker jih tudi slovenski državljani niso mogli v Italiji. Italijanska zakonodaja se od takrat ni spreminjala, zato je tudi danes našim državljanom ali podjetjem praktično nemogoče odkupovati zemljišča v italijanskem obmejnem pasu. Gre za več kot očitno prikrito obliko diskriminacije, zoper katero bi formalno morala ukrepati Evropska komisija ali na njeno pobudo Sodišče evropske skupnosti v primeru spora. Toda pri manjših in za EU praktično nepomembnih vprašanjih, kot je poseljevanje vasi znotraj evropskega prostora, se bo kaj takega težko zgodilo samo od sebe. Vendar tudi v EU velja prepričanje, da prosti trg včasih le ni ustrezen instrument za doseganje dobrobiti prebivalcev in pravičnih družbenih odnosov. Korekcije negativnih posledic prostega trga so upravičene. Prav tako je prepovedano na trgu zasledovati druge neekonomske cilje, kot je diskriminacija ter nelojalna konkurenca, damping, kartelno dogovarjanje itd. ...

Slovenija je imela tudi po letu 2004 polno pravico, da bi razmere na posameznih tržiščih z nepremičninami natančno spremljala. Ravno podaljšana možnost uveljavljanja zaščitne klavzule ji je dala vso pravico slediti, kaj se z nepremičninami na obmejnih območjih dogaja, tako z vidika spremembe strukture prebivalstva kot z vidika namena rabe zemljišč. Ta nadzor so dosedanje vlade očitno zavestno opustile, ker je očitno zaslužek peščice ljudi v nepremičninskih poslih pomembnejši od prihodnosti in etničnega značaja celotne regije. 

Dejstvo, da stanovanjsko tržišče na vaseh (npr. vas Lokev) po novem postaja spalno naselje Trsta, je več kot očitna motnja na trgu in nujno potrebna obravnave. Relevantni trg je trg za primarne stanovanjske namene, predvsem na vaških območjih. Že samo elementa bistveno večje kupne moči in številčnosti sosednih italijanskih državljanov predstavljata neupravičen in škodljiv poseg na to majhno in ranljivo tržišče. Treba je pogledati dvig cen na tem relevantnem tržišču in ga primerjati s splošnim gibanjem. Ugotovljen do sedemkratni dvig cen je očiten znak tržne anomalije, zoper katerega se je država, ki se ima za socialno, dolžna odzvati. Do te anomalije ne bi prišlo, če ne bi bilo znatnega porasta povpraševanja s strani italijanskih državljanov.

Povsem dokazljivo je, da takšna sprememba na trgu ne prinaša nobenih pozitivnih gospodarskih učinkov, temveč trajno škodo. Sprememba tradicionalnih kraških vasi v bivališča, ki gravitirajo k urbanim središčem na drugi strani meje, je gospodarsko škodljiva. Preprečuje možnosti razvoja vasi v smeri trajnostnega kmetijstva in turizma in s tem skladnejši regionalni razvoj. Onemogoča se ustrezen urbani razvoj. Prav tako se izgublja snovna in nesnovna kulturna dediščina, ki predstavlja potencialni vir novih delovnih mest. Že sama dejstva objektivne analize tržnih razmer upravičujejo zaščitno klavzulo, če se ob temu pokaže indice in navede dokaze, da gre za načrten (domnevno tudi politično motiviran) nakup.

Situacija, ki na eni strani spodbuja italijanske državljane s pomočjo ekonomsko neupravičenih (celo dampinških) kreditov k nakupu slovenskih nepremičnin, ter po drugi dejstvo, da slovenski državljani, ki bi ekonomsko upravičeno in v skupno korist želeli razširiti svojo kmetijsko dejavnost z nakupom zemljišč na italijanski strani meje (primer vinogradov v Goriških Brdih) in jim to italijanske oblasti diskrecijsko preprečujejo domnevno iz nacionalno varnostnih razlogov, kažeta, da notranji trg ne deluje. Vzajemne obravnave ni in očitno je, da je trg le enostransko odprt, kar ne le upravičuje, temveč zahteva normativno intervencijo.

Težava, na katero iz lastnih izkušenj opozarjajo predvsem lokalni prebivalci, je tudi odnos do slovenskega jezika. V trgovinah, poštah, krajevnih uradih, povsod italijanščina pridobiva na pomenu in tudi slovenski uslužbenci jo ustrežljivo uporabljajo, namesto da bi z dobrim primerom uporabe svojega jezika spodbujali tuje državljane k učenju slovenskega jezika. Zaskrbljujoče je, da se že pojavljajo prve zahteve po pravici priseljencev do občevanja s slovenskimi oblastmi v italijanskem jeziku. Vse to je posledica vedno večjega števila tujih državljanov, ki si pri nas urejajo bivališča in iz statusa manjšinskega prebivalstva vedno bolj postajajo pomemben del družabnega življenja.

Samo po podatkih Davčne uprave RS je od 1. maja 2004 do 31. decembra 2010 vsaj 3575 nepremičnin dobilo tujega lastnika, od tega 1327 na Primorskem. Problem ni toliko v absolutni številki, temveč predvsem v deležu takšnih nepremičnin v manjših naseljih, kjer se narodnostna sestava zelo hitro spreminja v prid tujim državljanom.

Predlagatelji sicer ostro zavračamo namige, da gre tu za vprašanje nestrpnosti do tujcev in želimo, da se razprava ne giblje v tej smeri, saj ni bistvena za trenutno stanje. Bolj je pomemben celovit državni pristop do slovenske krajine predvsem na tem obmejnem območju. Prebivalci teh območij predstavljajo zelo trdne argumente o tem, kako trenutno dogajanje posega v njihov način življenja in kako se spremembe v lastniški strukturi že odražajo v vsakdanjem življenju. Skrbi predvsem popolnoma nedodelana politika gospodarjenja s prostorom, ki bi lahko bila restriktivnejša do gradnje in širitve naselij za trg in do gradnje zunaj potreb domačinov, veliko bolj naklonjena pa obnavljanju stavbnega fonda.

Pomisleki, zadržki in samoomejevanje, ko gre za zaščito očitnih nacionalnih interesov, češ to je neevropsko obnašanje, je znana drža oblasti v Sloveniji. Niti najosnovnejših pravnih in političnih možnosti, ki jih daje Sloveniji članstvo v evropski integraciji, se naše dosedanje vlade do sedaj praviloma niso želele posluževati, preprosto iz razloga, ker bi to lahko sprožilo negativne reakcije drugih članic ali evropskih inštitucij.

Tudi v primeru zaščite slovenskega ozemlja je tako. Čakalo se je pravzaprav do zadnjega trenutka in javno se že vnaprej razglaša in navaja izgovore, da je postopek z zaščitnimi ukrepi zahteven, da še nihče ni uspel z zaščitnimi ukrepi, da bi to lahko imelo za posledico, da bo tudi Hrvaška omejevala nakup nepremičnin, ko bo vstopila v EU itd. ... Odločitev o ustanovitvi medresorske vladne skupine, ki ima primarni politični mandat, da najde alternative zaščitni klavzuli, je pravzaprav nekakšno urgentno posredovanje "pet pred dvanajsto" in postavlja se vprašanje, kaj lahko takšna skupina sploh še naredi v tem kratkem času.

Vsekakor smo predlagatelji prepričani, da je zaščitni režim na meji z Republiko Italijo pravno utemeljen in nujen. Vse nove države članice bodo deset let izvajale strogi nadzor nad nakupom nepremičnin iz »starih članic«. Slovenija pa je medtem sedem let prepustila dogajanje na meji izključno zasebni iniciativi. Posledice so očitne in trajnega značaja.

Evropski komisiji in morda tudi Sodišču Evropskih skupnosti je treba dokazati, da so razmere tako ekonomsko-politično kot socialno zelo resne. Gospodarsko - finančna kriza še poglablja socialne razlike, kolonizacija slovenskega podeželja se še stopnjuje. Neodgovorno bi se bilo posluževati izgovora, da nimamo dovolj podatkov o gibanju cen na tem delu nepremičninskega trga. Kajti relevanten nepremičninski trg, ki je potreben zaščite, je lokalen, po svoji naravi podeželski. Pojem relevantni trg za posamezen proizvod ali storitev je v ekonomiji znan predvsem na področju varstva konkurence, kar je več kot poznano Evropski komisiji.

Cene nepremičnin na omenjenem območju so v zadnjem desetletju narasle tudi za nekaj sto odstotkov in so postale  nedosegljive za lokalno prebivalstvo, ki se po kupni moči le stežka primerja s kupci iz sosednje Italije. Tudi to je eden izmed razlogov za nadaljevanje trenda, ki nakazuje k povišanju deleža tujih lastnikov zemljišč in nepremičnin. Mladim, ki živijo na teh območij, je dostop do lastne nepremičnine otežen, saj si jo glede na povprečni premoženjski status finančno težko privoščijo. Posledica tega je odseljevanje mladih s teh območij in še pospešitev odliva lokalnega prebivalstva. Študentje se praviloma ne vračajo v lokalno okolje, mlade družine pa se selijo v okolja z bolj dostopnimi nepremičninami za njihov žep.

V Poslanski skupini SLS si želimo, da bi odbor opravil temeljito razpravo o vseh navedenih dejstvih, na katera opozarjajo prebivalci in civilne iniciative na obmejnih in kraških območjih ter se jasno opredelil do problema in prihodnjih ukrepov. Prav tako pričakujemo, da bo s sprejetimi sklepi podan zahtevek in povsem jasen signal Vladi RS, da je treba ukrepati takoj in sprožiti ustrezni postopek, ki ga imamo na voljo. Od slovenske diplomacije in predstavnikov za zunanjo politiko pa v prihodnje tudi pričakujemo, da se bodo ostreje odzvali in tudi obsodili namige, da primorska ozemlja Sloveniji zgodovinsko ne pripadajo in da je trenutno dogajanje samo vračanje na nekdanje zgodovinsko stanje.

Parlamentarni odbor naj se zelo jasno opredeli do možnosti uveljavitve zaščitne klavzule, prav tako pa bi bilo prav, da se dogovori oz. predlaga časovni okvir dela. Nujno sejo delovnega telesa predlagatelji zahtevamo zaradi skrbi, da delovne skupine delajo prepočasi in so še v fazi formiranja, čeprav časa za določene ukrepe hitro zmanjkuje. Prvi časovni rok je namreč ravno 1. maj 2011, ki se nezadržno bliža, ključne odločitve pa morajo biti sprejete pred tem datumom. Republika Slovenija mora poskusiti z uveljavitvijo ukrepov, ki jo omogoča pristopna pogodba z Evropsko unijo.

Ker so posledice predvsem na območju matičnega Krasa že očitne in trajne narave, predlagamo odboroma, da sprejmeta naslednja sklepa_

1. Odbor za notranjo politiko, pravosodje in javno upravo DZ RS in Odbor za zadeve Evropske unije DZ RS predlagata Vladi RS, naj do izteka roka, ki je 1. maja 2011, pri Evropski komisiji zaprosi za dovoljenje za sprejetje naslednjih zaščitnih ukrepov_

- da se na območju matičnega Krasa, ki se ga opredeli s posebnim zakonom, začasno za obdobje petih let prepove nakup stanovanjskih objektov in kmetijskih zemljišč državljanom Republike Italije;

- da se na drugih obmejnih območjih za obdobje petih let predvidi izdaja soglasja na vse transakcije z nepremičninami, pri katerih ena izmed strank ni državljan Republike Slovenije;

- da v obdobju petih let izvede podroben program trajnostnega skladnega dolgoročnega regionalnega razvoja na tem območju na podlagi posebnega Zakona o Krasu in Primorju.

2. Odbor za notranjo politiko, pravosodje in javno upravo DZ RS in Odbor za zadeve Evropske unije DZ RS predlagata Vladi RS, da v roku šest mesecev uredi ter tudi javno objavi enotno evidenco s podatki nepremičnin na ravni občin po državljanstvih in delež teh nakupov z ozirom na nakupe domačih fizičnih ali pravnih oseb, ki se bo redno posodabljal.

Predlagamo, da na sejo povabite_

• gospoda Boruta Pahorja, predsednika Vlade RS,

• dr. Aleša Zalarja, ministra za pravosodje,

• mag. Mitjo Gasparija, ministra za razvoj in evropske zadeve,

• gospoda Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve,

• dr. Roka Žarniča, ministra za okolje in prostor,

• mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

• gospo Dušo Trobec Bučan, ministrico, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalno politiko,

• dr. Antona Prosena, izrednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, strokovnjaka za prostorsko planiranje,

• dr. Branka Marušiča, vodjo Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici,

• dr. Marka Mušiča, predsednika sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora,

• dr. Marjana Ravbarja, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in vodja oddelka za socialno geografijo Geografskega inštituta Antona Melika,

• dr. Ladislava Placerja, sodelavca Geološkega zavoda Slovenije in raziskovalca geologije Krasa,

• gospoda Roberta Rogiča, Civilna iniciativa Kras,

• gospoda Boža Novaka, Civilna iniciativa za Primorsko,

• gospo Ano Kalc - Hafner, predstavnico civilne družbe.

Priloge:

- izsek magnetograma 25. redne seje DZ RS - Ustno poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS

- zapisi medijev javnega obveščanja

Magnetogram ustnega poslanskega vprašanje predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju v zvezi s spremembami strukture lastnikov nepremičnin in posesti na obmejnem območju z Republiko Italijo in slovenskem Krasu na 25. redni seji Državnega zbora RS

28. februar 2011

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil Franc Bogovič Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke.

FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan. Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovani predsednik Vlade, gospe in gospodje ministri, spoštovane kolegice in kolegi. Gospodarska suverenost je zagotovo ena od tistih osnovnih suverenosti, ki jih država mora zagotoviti, prav tako je tudi ozemeljska celovitost in tudi razmere in dogodki, ki se odvijajo na meji in ob meji na naši strani meja del tega.

 Zato vas spoštovani predsednik Vlade v skladu s številnimi pobudami, ki so bile naslovljene na nas, tudi na vas, sprašujem: Ali in kako Vlada Republike Slovenije spremlja spremembe v strukturi lastnikov nepremičnin in posledično prebivalstva na vseh obmejnih območjih Republike Slovenije, konkretno na obmejnem območju z Republiko Italijo na slovenskem Krasu? Kaj boste storili, da bo Vlada Republike Slovenije na zgodovinsko vedno občutljivem območju ob meji z Republiko Italijo in na slovenskem Krasu hitro, pravočasno in ustrezno poskrbela za zaščito slovenske kulture, kulturne krajine in jezika na slovenskem Krasu ter preprečila verjetne dolgoročne posledice odprtega trga nepremičnin ob meji teh zahtev po pravici priseljencev do komuniciranja s slovensko oblastjo v italijanščini? Vemo, da ste imenovali medresorsko vladno komisijo, ki naj prouči tematiko in možnosti ukrepanja, ker pa čas teče in obstaja nevarnost, da bo rok za ukrepanje vaša Vlada Republike Slovenije zamudila, vam v Slovenski ljudski stranki dajemo pobudo, zahtevo, ki so jo že izrazile tudi civilne iniciative, da naj država Slovenija takoj sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji, podobno kot je Danska dosegla zaščito južnega ozemlja pred nakupi državljanov Republike Nemčije. Ker lahko z uporabo splošne zaščitne klavzule Slovenija zaprosi le do 1. maja 2011, je treba ukrepati takoj, zato vas sprašujem: Ali, na kakšen način in kdaj boste s svojo avtoriteto predsednika Vlade zagotovili, da bo Republika Slovenija pravočasno zaprosila za uporabo te zaščitne klavzule?

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade, gospod Borut Pahor.

BORUT PAHOR_ Da kasneje ne pozabim, spoštovani gospod poslanec, primer Danske je nekoliko poseben, ker si je ona v pogajanjih izborila poseben akt glede nakupa nepremičnin. Vendar pa to ne pomeni, da Slovenija nima nobenih pravnih in drugih sredstev, s katerimi lahko zavaruje interese, o katerih govorimo. Kot ste pravilno opozorili, je Vlada zato sklenila ustanoviti medresorsko skupino. Ta sedaj dela in pričakujemo, da bo brez dvoma pravočasno povedala, kakšne sklepe bi lahko sprejeli znotraj možnosti uveljavitve 37. člena akta o pogojih pristopa, med drugim tudi Slovenije, k pogodbam Evropske unije. Kot veste, mora na podlagi načela prostega pretoka kapitala tudi Slovenija zagotavljati možnost nakupa za vse državljane Evropske unije. No, ne glede na navedeno si je Slovenija v času pogajanj za članstvo zagotovila varovalko, mislim, da jo omenjate v svojem vprašanju, ki je opredeljena v pogodbi o pristopu, tako da na podlagi 37. člena te pogodbe v obdobju 7 let lahko uporabimo to splošno zaščitno klavzulo. Ta rok, kot ste pravilno omenili, poteče letos, zato je ukrepanje potrebno sedaj. Menim, da bo ta komisija kmalu zaključila z delom in da bomo sprejeli, morda po potrebi tudi pred tem pretresli še s kom drugim, morda širše politično, ukrepe, ki so s tega vidika pomembni.

 Poleg navedene zaščitne klavzule na trgu z nepremičninami obstaja tudi možnost uvedbe zaščitnih ukrepov in nadzornih mehanizmov, kot sta jih, recimo, kolikor vem, uvedli Italija in Avstrija, ki so v sektorski zakonih in predpisih.

 Kot rečeno, mi bomo, to računam, dovolj zgodaj ugotovili, kaj lahko naredimo - tu vas opozarjam, da seveda velja načelo vzajemnosti -, da bomo zavarovali svoje interese, če bomo menili, da jih je mogoče, in poročali tudi Državnemu zboru o naših ukrepih glede tega.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim, gospod Bogovič.

FRANC BOGOVIČ: Spoštovani predsednik, tudi v pismu, ki so ga predstavniki civilne iniciative naslovili na vas, so v zahtevi zapisali, da se takoj javno opredelite do predstavljene problematike in ustrezno ukrepate, da se prepreči postopno prostorsko opustošenje in dolgoročna nacionalna erozija Krasa. Kot sva oba dejala, je ustanovljena komisija, ki jo je imenovala Vlada 17. februarja. Odzivi, ki so bili z Vlade, so bili s te Vlade so bili takšni, da so to vaši citati, da mora biti vlada previdna in pametna, da se moramo zavedati prostega pretoka kapitala. V mojem vprašanju vas, kot Primorca in kot predsednika Vlade sprašujem o vašem mnenju, če lahko to že poveste sedaj, glede na to, da komisija že deluje in tudi s strani številnih iniciatorjev tega problema je zelo jasno pričakovanje, da se vrh države do tega problema opredeli. Sam ocenjujem, da gre pri takšnem vprašanju za eminentno politično vprašanje. Konec koncev takšno zaščitno klavzulo za to področje nepremičnin, ki jo je potrebno sprejeti do 1. maja, ki je potrebna odločitev Evropske komisije in zato moram reči, da me na nek način malce preseneča, da je v sestavo te komisije prvi človek, ki vodi to komisijo po rangu, če je bilo vprašanje najprej naslovljeno predsedniku Vlade, potem pride pravosodno ministrstvo znotraj katerega je ta človek, to je minister, državni sekretar, direktor direktorata in potem šele pridejo ljudje, ki vodijo sektorje na posameznem ministrstvu. Se pravi, peti nivo je, če gremo po hierarhiji tisti, ki vam bom pripravil to odločitev, ocenjujem, da za tako eminentno politično vprašanje je potrebno tudi jasno izraziti to politično voljo in da bi pričakoval, da bo odgovore na to vprašanje tudi politično dal nekdo na višjem nivoju. Konec koncev smo se v zadnjem času z Italijani ukvarjali, ko je evropski komisar...

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Hvala lepa. Prosim, predsednik Vlade. Gospod Borut Pahor.

BORUT PAHOR_ Spoštovani visoki zbor. Kolikor je to vprašanje stvar politične volje in možnosti znotraj pravnega reda, potem naj tukaj ne bo nobenega nesporazuma. Slovenska vlada ima bržkone enak pogled, kot ga ima velika večina v tem domu, vključno z vami, ki postavljate to vprašanje. Zato sem, ko sem odgovarjal na novinarska vprašanja dejal prvič, ne samo kot Primorec, ste prijazno menili, ampak tudi kot .../Nerazumljivo./... da seveda nihče ni in tudi jaz ne ravnodušen do tega vprašanja, da sem z njim dobro seznanjen, da je potrebno ravnati, ne pa govoriti o tem in da je treba pri tem upoštevati možnosti, ki nam jih daje pravni red. In natančno to se dogaja, ko bomo te možnosti imeli in kolikor bo potem potrebna politična presoja, se bo tako vlada glede tega izrekla, če bo potrebna širša konzultacija, pa tudi širše. Torej, naj ta visoki zbor ne bo zaveden, imamo enak interes, pri čemer razumemo, da se moramo gibati znotraj pravnega reda, ki smo mu zavezani, znotraj načela vzajemnosti, vendar so tukaj dane neke možnosti spričo te klavzule in drugih instrumentov, ki sem jih bil omenil, ki nam dajejo nek meni ukrepov, o katerih pa se je pametno morda pogovarjati tudi na kakšen drugačen način, kot vedno pred tem visokim zborom na odprti seji.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Hvala lepa. Imate postopkovni predlog, gospod Bogovič. Prosim.

 FRANC BOGOVIČ: V skladu s Poslovnikom predlagam, da na naslednji seji Državni zbor opravi razpravo o tej problematiki, kakor so mi terminski plani in roki te komisije znani, bo komisija ta strokovni nivo opravila pred našo naslednjo sejo, se pravi zato predlagam, da o tem perečem problemu, ki je zagotovo eden od naših problemov, s katerim je prav, da se politika tudi v tem Državnem zboru, da o njem spregovori, da opravimo razpravo, kot sem že dejal o tej temi na marčevski seji in predlagam, da v skladu s poslovnikom o tem tudi glasujemo.