Ljubljana, 16. marec 2011 - Danes je PS SLS ministru za zdravje RS Dorijanu Marušiču sporočila pripombe v javni razpravi o nadgradnji zdravstvenega sistema do 2020. Celotno besedilo vseh pripomb si lahko preberete v nadaljevaju
Vsebina pripomb_
SPLOŠNO
V Poslanski skupini SLS menimo, da so spremembe v sistemu zdravstvenega varstva najbrž po enem desetletju potrebne. Ker pa je sistem zdravstva občutljiv in obsežen organizem, zdravje pa ena največjih vrednot vsakega posameznika, se je treba tako celovitih sprememb lotiti premišljeno, dorečeno in postopno.
Predstavljena načela in usmeritve so zelo všečna in jim je težko nasprotovati. Premalo pa so nakazane in obrazložene konkretne rešitve, da bi se dalo slutiti posledice ukrepov. Zato navajamo tudi nekaj vprašanj.
V Poslanski skupini SLS smo in bomo obravnavali zdravstveno varstvo na osnovi naslednjih načel, ki morajo ostati tudi glavna načela sistema samega_
TEMELJ REFORME NAJ BO INTERES BOLNIKA (dostopnost, stroški, kakovost storitev, zdravil, preprečevanje zapletov in napak pri zdravljenju)!
Kakovost, varnost in enaka dostopnost do zdravstvenih storitev ter postavitev državljana, pacienta, v ospredje oziroma v središče odločanja in urejanja sistema zdravstvenega varstva.
Zato je nujno pred oblikovanjem konkretnih zakonskih rešitev seznaniti javnost in poslance z bolj natančnimi analizami stanja in posledic sprememb ter z realnejšimi finančnimi učinki predlaganih sprememb in ukrepov.
Obseg in struktura zavezancev za plačevanje prispevkov morata biti jasno podana po kategorijah prebivalcev in koliko bodo za posamezne kategorije prispevne osnove ter stopnje.
Predstaviti je treba konkretno, kaj bo obsegala košarica pravic. Katere so nujne – zagotovljene - in katere nepotrebne storitve?
PRIPOMBE IN MNENJA
- Nadgradnja sistema mora pomeniti dodano vrednost in ne manjšanje pravic državljanov.
- Izboljšanje kakovosti, varnosti in dostopnosti v zdravstvu mora biti osnovni namen novih ureditev.
- Večji pomen nameniti preventivi in primarni ravni.
- Nadgradnja zdravstvenega sistema ne sme dodatno obremeniti gospodarstva.
Navedba 70 milijonov evrov stroškov zdravstvenih zavarovalnic_ podatek ne drži
Dejanskih stroškov je okoli 45 do 50 milijonov evrov, razlika v vodenju poslovanja v primerjavi z ZZZS pa očitna: ZZZS ne vodi individualnega računa vplačila in izplačila škod po OSEBI in tako neučinkovito izterjuje neplačane prispevke in izvaja absolutno premalo kontrol pri plačevanju storitev (stroškov).
Povečanje deleža v BDP za zdravstvo na 10 % je za gospodarstvo nesprejemljivo.
Iskanje dodatnih finančnih virov samo skozi najenostavnejšo metodo s povečanjem prispevne stopnje je nesprejemljivo. Enakost mora biti ne le na strani pravic, temveč tudi na strani OBVEZNOSTI.
Primarno raven je treba razbremeniti, da bo za kakovostno obravnavo dovolj časa. Trenutno se dela v »rdečih obratih«. Kakovostnejša obravnava bo zmanjšala nepotreben naval na dežurne službe, hkrati pa omogočala tudi več preventivnega dela, kar bo imelo nadaljnje pozitivne učinke. Trenutno praktično ni možnosti za izvajanje hišnih obiskov, ki imajo znane pozitivne učinke.
Najboljša preventiva je preprečevanje in omejevanje kroničnih, dolgotrajnih obolenj, zato je smiselno bolje urediti primarno raven, prvi stik s prebivalci in pacienti.
Kako se bo povečala ozaveščenost, če ni jasnih usmeritev glede promocije zdravja?
Specialiste na primarni ravni je treba izenačiti s specialisti na drugih ravneh. Tudi na primarni ravni bi morali omogočiti plačilo po opravljenih storitvah.
Več pozornosti vzgoji in izobraževanju študentov medicine in drugih študentov zdravstva.
Strokovnjaki specialisti naj bodo samostojni, tudi v bolnišnicah in na klinikah, s popolno odgovornostjo, brez administrativnih ovir. Spodbujati delo v skupinah, pritegniti tudi medicinske sestre, nadzorovati uspešnost dela s tekočimi analizami rezultatov.
Dragi aparati še niso dobra medicina - nabava naj bo vezana na sočasno šolanje strokovnjakov.
Potrebna je natančna opredelitev in razmejitev storitev med posameznimi ravnmi ob hkratnem sodelovanju in povezovanju med njimi za bolj učinkovito delo.
Prepogosto se dogaja, da sekundarna raven zaradi zniževanja stroškov vrača pacienta na primarno raven, ki jo obremenjuje z dodatnimi stroški, ki se sploh ne nanašajo na njo po mnenju stroke in po doktrini. Žal v vseh teh letih ni bilo narejenih razmejitev kljub opozorilom.
Ali je res, da se presega z realiziranimi storitvami pogodbene planske storitve tudi za 45 %, ki niso plačane in da se nešteto storitev - med drugim tudi urgentnih - sploh ne evidentira?
Kdaj in v katerih predpisih bo urejena obravnava najhujših varnostnih zapletov pri pacientih in nacionalni sistem poročanja o opozorilnih znakih nevarnih dogodkov, ki nujno potrebuje dopolnitve?
Znano je, da so predpisi pomanjkljivi na tem področju, pomanjkanje retrospektivnih raziskav, ki bi omogočile oceno števila varnostnih zapletov, je očitno, kar so dokazali nekateri v zadnjih letih razvpiti primeri, kljub temu, da je nek sistem spremljanja zapletov pri pacientih Ministrstvo za zdravje RS vzpostavilo že leta 2002.
Do boljšega povezovanja med nivoji in do boljšega izkoristka zdravstvenih delavcev bi prišlo z informacijsko povezavo, kar je ključnega pomena, saj se izvidi podvajajo. ZZZS ni razvil celotne baze pacientov za potrebe izvajalcev, temveč je to naredil izključno za svoj sistem obračunavanja storitev.
Lokalne skupnosti morajo sodelovati pri postavljanju vizije organizacije zdravstva do leta 2020. Nujno potrebujemo gerontološke oddelke oz. negovalne bolnišnice. Bolnišnice se morajo začeti obnašati kot gospodarski subjekti v mejah svojih prihodkov, brez izgub.
Racionalizacija na nivoju uprav da, s specializacijo določenih storite; na račun zmanjševanja pravic in dostopnosti za prebivalce pa ne - ,je prava usmeritev.
Čakalne dobe se lahko zmanjšajo izključno z več denarja in boljšim izkoristkom obstoječih aparatov in z normativi za delo.
Racionalizacije kot npr. v dežurnih službah da, vendar je treba najprej odpraviti anomalije sistema. Zdravnik je imel npr. v Kliničnem centru za 5 dni rednega dela redno mesečno plačo, vse ostalo je - na potovanjih, izobraževanjih, dopustu?
Razmisliti o prednostih dopustitve določenih alternativnih metod zdravljenja kot npr. omogočiti homeopatske lekarne, saj naši državljani sedaj nabavljajo taka zdravila v sosednjih državah in tako se denar odliva iz zdravstva. S povečevanjem nabav homeopatskih zdravil bi se zmanjšal pritisk porabe na klasična zdravila.
Pogrešamo povezovanje rešitev tudi s sprejemom Zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in nego, saj ga čakamo že dolgo let, potrebe so vse večje. Zdravstvene storitve v domovih za starejše so sedemkrat cenejše od storitev v negovalni bolnišnici, zakon je v pripravi že 10 let, populacija pa vse starejša.