Ljubljana, 29. marec 2011 – Danes je na 26. redni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!
Naj že kar na začetku povem, da bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke z vsemi glasovi podprli predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kar je tudi razumljivo, glede na to, da je predlog zakona nastajal v naši poslanski skupini in smo pod predlogom zakona tudi med prvopodpisanimi poslanci. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo bili namreč zelo dovzetni za urejanje problemov, ki so se zaradi nečloveške določbe veljavnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, predvsem spornega 35. člena, pojavljali pri uporabi zakona predvsem v slovenskih občinah. Na našo poslansko skupino smo namreč prejeli veliko število pripomb posameznikov, ki opravljajo funkcijo v občini in so hkrati tudi bodisi predsedniki društev bodisi so želeli s strani občine pridobiti nepovratna sredstva za pospeševanje kmetijstva ali spodbujanje malega gospodarstva, pa zaradi prepovedi poslovanja, kot so opredeljene v 35. členu veljavnega zakona, obstaja bojazen, da teh sredstev ne bodo mogli pridobiti. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že v postopku sprejemanja veljavnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije opozarjali, da lahko takšna ureditev povzroči probleme pri poslovanju, predvsem na lokalni ravni. Naša napoved se je izkazala za še kako resnično. Kmalu po uveljavitvi zakona se je namreč pokazalo, da lahko omejitev poslovanja, kot je opredeljeno v 35. členu zakona, ogrozi delovanje množice društev, saj društvo ne sme pridobiti sredstev s strani občine, če je, na primer njegov predsednik hkrati tudi občinski funkcionar. Treba je poudariti, da veliko število občinskih funkcionarjev prihaja iz vrst prostovoljnih organizacij, predvsem društev, ki so si s svojim dobrim in poštenim delovanjem v teh organizacijah pridobili zaupanje občanov, da so jih izvolili. Zaradi omejitev poslovanja se ti funkcionarji ne morejo prijavljati na občinske javne razpise oziroma pridobiti sredstev iz občinskega proračuna. Naslednji problem, ki je bil izpostavljen, je prepoved pridobivanja nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva ali spodbujanje malega gospodarstva po pravilu "de minimis" in drugih sredstev, ki jih razpiše občina. To pomeni, da občinski funkcionar, če se prijavi na javni razpis za dodelitev občinske pomoči ali druge oblike pridobivanja sredstev, ne more pridobiti sredstev po pravilu "de minimis", prav tako pa ne more pridobiti sredstev na javnem razpisu za ukrepe in pomoči. S tem se po mnenju Slovenske ljudske stranke bistveno poseže v gmotni položaj nosilca kmetije, ki mu je vsaka finančna pomoč še kako dobrodošla in mu pridobivanje sredstev iz naslova javnih razpisov občine predstavlja pomemben finančni vir za vlaganje v lastno kmetijsko gospodarstvo.
Podobna situacija je tudi pri prepovedi poslovanja po predpisih o javnem naročanju, ko se funkcionarjem prepoveduje opravljanje določenega posla pri naročniku. Kot je že bilo rečeno, smo imeli v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke posluh za probleme posameznikov in smo se aktivno vključili v reševanje te problematike, saj smo želeli omiliti določbe zakona, ki prepovedujejo poslovanje med občino in funkcionarjem oziroma organizacijo, v kateri je funkcionar oziroma njegov družinski član udeležen pri upravljanju. Zato smo se odločili pripraviti predlog zakona, ki bo omilil omejitve poslovanja na način, ki bi omogočil normalno delovanje društev in pridobivanje nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva ter spodbujanje malega gospodarstva. Želeli pa smo tudi odpraviti omejitve poslovanja po predpisih o javnem naročanju. Predlog zakona s prvopodpisanim poslancem Slovenske ljudske stranke Jakobom Presečnikom je naletel na pozitiven odziv pri skoraj vseh poslanskih skupinah, saj je svoje podpise k predlogu zakona podalo kar 75 poslancev, kar priča o tem, da je problematika resna in teži k čimprejšnji ureditvi. Kljub temu, da se je predlog zakona tekom zakonodajnega postopka spremenil in še vedno vsebuje omejitve poslovanja po predpisih o javnem naročanju, omejitve poslovanja pa širi tudi na ožje dele občine, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke z odločitvijo odbora zadovoljni in bomo zakon seveda podprli. Hvala.