Ljubljana, 28. marec 2011 – Danes je v nadaljevanju 26. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o štipendiranju, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Gospod podpredsednik, spoštovana sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi.
Poslanci Slovenske ljudske stranke smo že ob lani sprejetih novih socialnih zakonih poudarjali nujnost sprejema učinkovitejše štipendijske politike. Zahtevo po novem zakonu na področju štipendiranja smo večkrat izpostavili v prav vseh razpravah o predlogu Zakona o malem delu. Ob takšnem posegu na trg dela kot ste ga pripravili s tem zakonom, bi ta dva zakona morala nujno prihajati v paketu oziroma se spreminjati hkrati. Obravnavani Zakon o štipendiranju prihaja vsaj leto dni prepozno pa še zdaj se je težko znebiti občutka, da je njegova vložitev v obravnavo spodbudila ravno pred referendumsko kampanjo. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da nam ob takšnem paketnem pristopu na področju sprememb študentskega dela in ureditve štipendiranja kot smo ga predlagali čez nekaj tednov, ne bi bilo treba na referendum. Nujnost sprejemanja novega zakona je jasno ugotovljena tudi pri analizi veljavnega zakona. Kljub spremembam zakona v šolskem oziroma študijskem letu 2009 / 2010 je bilo še vedno preveč zavrnjenih vlog zaradi nejasnosti v dosedanjem Zakonu o štipendiranju, tako glede določil upoštevanja družinskih članov, vrst dohodkov, pogojev za ohranitev mirovanja štipendijskega razmerja in tako naprej. Močno se je tudi povečalo število pritožb glede na pretekle izkušnje, ko je imel Zavod za zaposlovanje še vlogo štipenditorja za dodeljevanje republiških štipendij. Eden izmed bistvenih razlogov za takšne težave je dejansko v nekaterih delih predvsem pomanjkljiva zakonodaja. V Slovenski ljudski stranki opozarjamo, da v državi prihaja do vse večjih socialnih razlik. Študentje, ki živijo v krajih izven visokošolskih središč, se poleg oddaljenosti in s tem povezanimi stroški soočajo tudi s socialno mnogo šibkejšim položajem v družinah. Že zdaj se dogaja, da je zaradi slabega socialnega stanja v nekaterih družinah zelo oteženo, če ne celo onemogočeno vzdrževanje družinskih članov med študijem. Na tem mestu v Poslanski skupni Slovenske ljudske stranke opozarjamo, da je najpomembnejši faktor za izenačevanje pogojev študija prav štipendijski dodatek za oddaljenost. Naj poskusim pojasniti na sicer zelo splošnem a statistično podkrepljenem primeru. Za študenta, ki prihaja na primer iz Koroške, Prekmurja, Kočevske, Bele Krajine ali še katerega socialno šibkejšega okolja lahko na podlagi statistike domnevamo, da je njegov socialni položaj v družini v porečju med najšibkejšimi v državi. Gre za veliko večje razlike, kot se trenutno izkazuje glede na sestavo in višino podeljenih štipendij. Študent, ki študira v kraju bivanja,živi med trajanjem študija pri starših, medtem ko morajo študentje iz drugih krajev od doma, in to za seboj potegne ogromno dodatnih stroškov. To so na primer stroški prevoza, kajti država mora spodbujati, da se študentje vračajo v domače okolje. Vračanje domov med študijem je zagotovo bistveno za poznejšo vrnitev izobraženega kadra v lokalno okolje. Potem so tukaj stroški bivanja. Sami veste da študentskih domov še zdaleč ni dovolj za vse, cene najema stanovanja pa se tudi v krizi niso bistveno znižale. Tukaj so še vsi ostali stroški bivanja izven domačega okolja, zadnje čase se sicer pojavlja vse več očitkov o študentih, ki se vozijo z avtomobili, ki živijo na visoki nogi, ki si lahko privoščijo veliko več kot slovenski delavec. Bojim se, da se tukaj osredotočamo na napačne ljudi, na manjšino in posameznike, medtem ko velika večina študentov in njihov premoženjski status ostajajo v ozadju. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo novost v zakonu, in sicer štipendije za deficitarne poklice. To je ena izmed tistih rešitev, ki bo pozitivno vplivala na zaposlitvene možnosti novih diplomantov. Želimo si, da bi na tem področju še bolj poglobljeno delali in temu namenili še več pozornosti. Država bi namreč morala na tem mestu aktivno sodelovati s podjetniškim sektorjem, iskati konkretne zaveze za bodoče zaposlovanje in hkrati spodbujati izobraževanje. Tu po mnenju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke leži osnova za reševanje problematike zaposlovanja mladih. Štipendije za deficitarne poklice bi tako morale biti na prvem mestu, saj država na ta način spodbuja izobraževanje v sektorjih, kjer imamo kadrovski primanjkljaj. To mora biti prioriteta pri podeljevanju štipendij za deficitarne poklice, ne pa na podlagi določenih preostalih finančnih sredstev. Torej sredstva za te štipendije morajo biti jasno določena in opredeljena, država pa mora zagotoviti, da se vsa ta tudi ustrezno razdelijo. Tudi pri podeljevanju Zoisovih štipendij bi morali biti kriteriji pri deficitarnih poklicih prilagojeni le-tem, saj gre največkrat za bolj zahtevne izobraževalne programe, državi pa je v interesu, da je stopnja dokončanosti študija čim višja. V noveli Zakona o štipendiranju zaznavamo tudi zaostrovanje pogojev za dodelitev Zoisovih štipendij. Nesporno je, da se pogoji za pridobitev Zoisovih štipendij zaostrujejo že najmanj zadnjih 15 let. Pristojno ministrstvo ugotavlja, da zadnje čase s Zoisovim štipendijami ne nagrajujemo nadarjenosti, ampak pridnost. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bi si želeli, da se tej ugotovitvi prilagodijo tudi kriteriji, ne pa da se zaostrujejo splošni pogoji. Ali danes ne znamo poiskati nadarjenih šolarjev, dijakov? Ali za to nimamo ustreznih testov? V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da na tem področju obstajajo rešitve, ki bi zajele želeno populacijo mladine in hkrati ne bi zmanjševale obsega tega štipendiranja. Predlog zakona na tem področju sicer predvideva Zoisove štipendije za športne dosežke, vendar v priloženem Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij ni niti besedice o športnih dosežkih kot podlagi za pridobitev štipendije. Spoštovani, naj bo to stališče Slovenske ljudske stranke popolnoma jasno_ Zoisove štipendije za športnike naj ostanejo pod krovnim zakonom in pod pristojnostjo Ministrstva za delo. Ministrstvo za šolstvo in šport kvečjemu lahko določi kriterije za športno nadarjenost, ne more pa posegati v materijo, kdo bo štipendijo dobil. Pri tem ne gre zgolj za financiranje športnih aktivnosti, ampak tudi za višanje ravni izobrazbe naših bodočih vrhunskih športnikov. Finančno jim pomagamo zaradi tega, da opravljajo tako šolske kot športne obveznosti. Zato v Slovenski ljudski stranki sprememb na tem področju ne podpiramo. Želimo si tudi, da se več pozornosti pri štipendiranju nameni posameznikom, ki sodelujejo v kolektivnih športih, saj njihov trud in angažiranost nista nič manjša kot pri individualnih športnih aktivnostih. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke upamo, da bo ravno ta prva obravnava in aktualna razprava pripomogla k dodatnemu usklajevanju stališč tudi zunanjih deležnikov. Še kar nekaj vprašanj je ostalo odprtih v postopku usklajevanja predloga te novele zakona. Ostala so odprta načelna vprašanja, ki so po našem mnenju dokaj pomembna in vredna temeljite razprave, saj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Študentska organizacija, Nacionalna koordinacija študentskih svetov univerz in Dijaška organizacija Slovenije niso uskladili stališč, in sicer_ ukinitev državnih štipendij za mladoletne dijake, ukinitev državnih in Zoisovih štipendij za doktorski študij ter zaostritev vstopnih pogojev pri Zoisovih štipendijah. Pomembna novost so tudi spremembe na področju štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Na tem mestu se moramo zavedati, da predvsem med mladimi Slovenci po svetu obstaja določena želja po iskanju življenjskih priložnosti v matični domovini. Niti predstavljati si ne moremo, kakšna spodbuda pri tej odločitvi je dodelitev štipendije. Zato se bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke temu delu v nadaljevanju obravnave še posebej posvetili. Poslanci Slovenske ljudske stranke v novem zakonu podpiramo določanje novih vrst štipendij, ter da se z vključitvijo udeležencev izobraževanja mlajših odraslih odpravlja eno od pomanjkljivosti veljavnega zakona. Zanimiva se nam zdi in vredna premisleka ureditev, da se omogoči prejemanje več vrst štipendij hkrati, vendar po kakšnem ključu in s kakšno motivacijo. Po predlogu novega Zakona o štipendiranju se bodo štipendije podeljevale zgolj za dodiplomski študij in ne več za podiplomski študij. Z novo ureditvijo področja kadrovskega štipendiranja pa je namen predloga novele zakona zagotoviti še večje število štipendij, kakor tudi poenostaviti pregled nad štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Pri sprejemanju nove štipendijske zakonodaje tako za parlamentarni postopek ostajata odprti tudi naslednji dve vprašanji. Ali bodo otroški dodatki pokrili ukinitev štipendije za mladoletne dijake do 18 let, in kaj se bo z njimi zgodilo v prehodnem obdobju do uveljavitve zakona in kako bo na enake pogoje študija vplivala ukinitev državnih in Zoisovih štipendij za doktorski študij ter zaostritev vstopnih pogojev pri Zoisovih štipendijah. Vlada RS je namreč najprej temeljito prilagodila socialno zakonodajo in sedaj nastopa z novim Zakonom o štipendiranju. Gre za vsebinsko zelo povezane sklope zakonov, ki se medsebojno dopolnjujejo, zato moramo biti zelo previdni, kaj se bo dogajalo v vmesnem času in, da ne bo prihajalo do anomalij. Predvsem tu mislimo otroške dodatke, ki postajajo zelo pomemben, na nekaterih področjih pa celo edini socialni korektiv, zato bomo v njih oziroma na njih v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke še posebej pozorni. Kot že rečeno, ureditev štipendijske zakonodaje zahtevamo že od začetka mandata. Zato podpiramo napore ministrstva pri pripravi štipendijske zakonodaje. Ob tem pa opozarjamo, da naj ne ponovijo napake iz preteklih zakonov, kjer zaradi neuskladitve s socialnimi partnerji ter neupoštevanja nekaterih konstruktivnih predlogov prihaja do splošnega nezadovoljstva v javnosti in do težav pri sprejemanju teh zakonov. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se bomo zelo aktivno vključili v dopolnjevanje novega predloga Zakona o štipendiranju, da bomo na koncu lahko sprejeli zakon, ki bo resnično prav vsem mladim omogočal enakomerno dostopnost in do kar najširšega kroga izobraževalnih programov. Hvala lepa.