Ljubljana, 24. marec 2011 – Danes je v nadaljevanju 26. redne seje Državnega zbora RS na tretji obravnavi zakona poslanec SLS Franc Bogovič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Spoštovani predsednik, kolegice, kolegi, spoštovani minister, vsi prisotni!
Prepričan sem, da bomo danes dokončno potrdili zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je, kot smo že slišali, nastajal več kot desetletje. Sam tudi delim to veselje in tudi sodeloval sem v teh procesih in se prepričal, da je sedaj pred nami resnično zakon, ki smo ga uspeli v tem parlamentarnem postopku in tudi že prej uskladiti z vsemi deležniki na tem področju, tako vladnimi kot nevladnimi organizacijami, kot so Kmetijsko gozdarska zbornica, sindikatov kmetov, živilsko-pridelovalno industrijo in ostalimi zainteresiranimi gospodarskimi interesnimi združenji iz agroživilskega področja. Vsi se strinjajo, da je Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov nujen, kajti to je tako kot v kakšni drugi dejavnosti, da je tudi na področju kmetijstva treba nameniti določena sredstva, promocijo izdelkov, hkrati pa s temi sredstvi tudi graditi zaupanje slovenskega potrošnika, slovenske pridelane hrane in slovenskih kmetijskih ter živilskih izdelkov, in da tudi na širšem evropskem prostoru prepoznajo prednosti kakovostne in zdrave slovenske hrane. Menim, da je zavedanje pomena samooskrbe nek stranski produkt, ki se mora tudi skozi to promocijo samo gojiti in še okrepiti v slovenskem prostoru, ker je, po mojem mnenju, v zadnjih letih prišlo do spoznanja, da je na področju oskrbe s hrano, na področju kmetijstva, resnično treba imeti lastne strategije v svoji državi. Da pa je oskrba s hrano ena tistih prvih zadev, je potrdil prej tudi minister iz zadnjega srečanja ministrov iz širnega sveta. Prav tako sem prepričan, da se bo skozi sam ta zakon in tudi aktivnosti, ki se bodo izvajale, ustvarila jasna odločitev, da je poleg promocije treba ustvariti pogoje, da bodo tisti, ki se ukvarjajo tako s kmetijsko dejavnostjo kakor tisti, ki sodelujejo in delujejo v živilsko-pridelovalni industriji, imeli normalne pogoje za dostojno življenje in tudi preživetje v tem hitrem in včasih krutem svetu. Naslednji dober stranski učinek iz tega zakona je zagotovo tudi to, da sam zakon skozi način izvajanja promocije na nek način primora deležnike, da sodelujejo, in prav sodelovanje vseh v verigi, vse od njive do mize, kot radi rečemo, je eden od predpogojev, da bo tudi to področje v Sloveniji bolje pokrito, in da bodo vsi v tej verigi imeli pravilno, primerno in pravično razdeljene koristi iz te proizvodnje.
Glavni cilj zakona je zagotovo vzpostavitev promocije široko zastopane nacionalne sheme kakovosti oziroma prostovoljne označbe ter tako označenih izdelkov za tako promocijo. Treba je zagotoviti določena finančna sredstva oziroma udeležbo vseh sektorjev, kot to zahtevajo tudi evropski predpisi in na tak način lahko potem v promocijo vključimo tudi javna sredstva. In to je tudi sedaj narejeno, da se javna sredstva vključijo. V Slovenski ljudski stranki smo izredno zadovoljni, da je Državni zbor RS z veliko večino potrdil amandma, ki ga je predlagala naša poslanska skupina, tako da smo zakon popravili v drugem branju, da je delež sofinanciranja s strani države sedaj zapisan v višini najmanj 40% in ne tako kot je bilo prej največ 50, kar pomeni, da se je dejansko država resno in odločno zavezala danes in tudi v prihodnosti za zakonsko zavezo ter da se ne bo izognila teh obveznosti do finančne pomoči, ki je predvidena v tem zakonu. Delitev teh sredstev je tudi v tem zakonu določena, tako da resnično nastopajo v tem zakonu tako kmetijstva, gospodarstva kakor tudi njihovi kupci, se pravi živilsko-pridelovalna industrija, in to vsak do ene polovice. Od tukaj naprej pa z drugo polovico povprečno vstopa potem država s svojimi sredstvi. V tem delu smo tudi prisluhnili pripombam Zakonodajno-pravne službe, ki je jasno napisala, da je treba v zakonu določiti najvišjo mero, najvišjo stopnjo tega prispevka, kar pomeni, da danes vsi vemo kakšni so to zneski, in da pri govedu ta znesek, ki ga delita med seboj kupec in proizvajalec, se pravi kmet in pa klavnica, je maksimiran na 3,63 evrov in podobno, za mleko 2,91, za grozdje 6 evrov po toni. Tako, da je dokaj znano o čem govorimo in da so ti zneski, zneski omejeni navzgor. Državni zbor RS je tudi podprl naš predlog, da so med reprezentativne interesne zastopnike vključena tudi gospodarsko interesna združenja s področja agroživilstva. Mislimo, da je to ustrezna rešitev, in da je resnično, da so vsi deležniki vključeni v to promocijo. Prav tako podpiramo to institucionalno rešitev, da se za to promocijo ne ustanavlja in ne dela nekih novih državnih agencij, ampak da se v skladu s tem postopkom, ki je v zakonu predviden, izbere najbolj usposobljeno in tudi najboljšo institucijo, ki bi to delo opravljala, in da tudi v bodoče to ne bodo državni uradniki, ampak da bodo to tisti, ki so najbrž po vsej verjetnosti tudi v preteklosti se že izkazali na kakšnem od teh področij. Upam in želim, da ima to ministrstvo tudi srečno roko in resnično za to določeno obdobje izbere najbolj kompetentno institucijo, ki se bo, kot smo že danes slišali s to dejavnostjo, ukvarjala s srcem, ne pa zgolj zato, da se porabi nek javni denar, in da bo resnično učinek iz te institucije čim večji. Zakon zahteva tudi določeno obdobje za svojo uveljavitev. Vemo, da je treba v šestih mesecih sprejeti na vladnem nivoju strateški načrt promocije, potem se pripravi tudi sektorska politika in nekje je ocena, da tam od 9 do12 mesecev je tisto veljavno obdobje, ko bo lahko ta zakon tudi začel resnično z uveljavitvijo in s svojim delom. Menim, da je v redu, da so tako kakor so prispevki razdeljeni med sektorje, da je tudi v zakonu predvideno, da ne more biti nekega prelivanja teh sredstev, in da se mora v določenem časovnem obdobju, če rečemo za področje mleka, toliko sredstev, kolikor je pobranih tudi porabiti. To pomeni, da je tudi onemogočeno, da bi imeli ti deležniki občutek, da nekdo financira nekoga drugega in sam ne bo prišel na vrsto. V Slovenski ljudski stranki v predlogu Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov vidimo ta korak naprej. Korak naprej je dobra osnova, zato je ta dosežen konsenz z vsemi udeleženci v tem procesu, ki sodelujejo v proizvodnji slovenske hrane in iz tega razloga tudi v Slovenski ljudski stranki ta zakon z veseljem podpiramo in ga bomo tudi danes podprli ter mu želimo dobro pot pri uveljavitvi. Vsem, ki so pa sodelovali pri pripravi tega zakona, pa tudi z naše strani priznanje in čestitke, da smo prišli do tega zakona in resnično upam, da dajemo zakonu dobro popotnico za na pot. Hvala.