Ljubljana, 24. marec 2011 – Danes je v nadaljevanju 26. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Franc Bogovič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah Zakona o policiji, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

 

Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi. Spoštovani državni sekretar in vsi ostali.

Vesel sem, da je Zakon o spremembah zakona o policiji prišel na dnevni red Državnega zbora RS in namen te novele zakona, ki ga obravnavamo je enostaven in povsem jasen_ Zapisati v zakon, da imamo v Republiki Sloveniji 11 policijskih uprav in tudi povsem jasno definirati njihova območja. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo takšno ureditev, kajti na ta način bo pri prihodnjih spremembah svoje mnenje lahko podal tudi Državni zbor RS. Pri takšnih spremembah v lokalni organizaciji, v taki organizaciji, da so tudi politične narave, in da v taki odločitvi odloča samo Ministrstvo za notranje zadeve, poslanci pa pri teh odločitvah ne smemo sodelovati. Drži, da gre mogoče za neko zadevo, ki bi lahko bila operativno v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. Drži pa tudi to, da smo bili po izkušnji, ki se je zgodila v zadnjem letu, deležni po našem prepričanju povsem napačnega pristopa, da v tej organizaciji niso sodelovali niti tisti, ki so to najbolj tangirani znotraj same policije in tudi lokalno okolje, v kateri se dogajajo precejšnje spremembe. Vlada Republike Slovenije ostro nasprotuje predlogu zakona. Njen glavni argument pa je, da je v nasprotju z razumevanjem načela delitve oblasti, da rabi fleksibilnost pri prilagajanju svoje organizacije položaja in potrebam družbenih sprememb. Še več, Državni zbor RS ne želi obremenjevati s svojimi zamislimi o organizaciji slovenske policije. Hkrati pa v mnenju tudi toži, da je izključen namen obravnave novele zakona onemogočenje procesa reorganizacije policije, ki si jo je zadala. Spoštovani, nekaj ste pozabili v tem celotnem procesu in to  na ljudi, ki živijo na območjih, ki bodo deležni te tako imenovane reorganizacije, ki ste si jo zamislili. Govorim o zloglasnem projektu Libra, ki poenostavljeno rečeno policijsko upravo Krško priključuje novomeški, policijsko upravo Slovenj Gradec celjski policijski upravi in postojnsko upravo h koprski policijski upravi. Gre za projekt, za katerega smo poslanci in župani teh območij ter vsi, ki jih to dejansko zadeva, pravzaprav izvedeli iz medijev. Projekt, ki je bil že večkrat v teku, ki je na koncu predvideval samo seznanitev s svojimi zaključki. Nikakor ne držijo trditve, da je projekt usklajen. Zanj do zadnjega niso vedeli niti sindikati, niti uslužbenci, niti o tem niso bili obveščeni občinski sveti v občinah na teh območjih. Navaja se, da bo združevanje manjših policijskih uprav približalo modelu večjih uprav, ki so učinkovitejše in bolj ekonomične. Ne vemo katera učinkovitost je tukaj mišljena, verjetno organizacijska. Vendar glede na dejstvo, da je policija javna služba, tako rekoč servis občanov, je edino merilo merjenje njene učinkovitosti stopnja zadovoljstva uporabnikov z opravljenimi storitvami. Že samo podatke o stopnji preiskanosti kaznivih dejanj jasno pove, kje je ta učinkovitost večja. Prav v teh manjših upravah je primerjava med obsegom dela v Ljubljani in Krškem, Postojni, Slovenj Gradcu kot vzrok za reorganizacijo je popolnoma nesprejemljiva, kajti nekdo opravlja to delo na površini, npr. tisoč kvadratnih kilometrov, nekdo pa zgolj znotraj enega mesta. V veliki meri so bile te primerjave precej ponesrečene. To ni prilagajanje varnostnim potrebam na območju cele države. To je smer centralizacije upravljanja policije. Po takšni logiki, kot jo zagovarja Vlada, sploh ne potrebujemo policijskih uprav in lahko vse policijske postaje vodimo iz generalnega direktorata iz Ljubljane. Govori se o nekakšnih prihrankih, nihče pa ne govori o konkretnih številkah. Ko smo želeli preveriti kaj bi to pomenilo v prihrankih v evrih, nismo prišli daleč. Če govorimo o konkretnih številkah in stroških ter organizaciji in sploh delovanja policijske uprave ali kakršnekoli že nove organizacije jo nove organizacije samo povečujejo, nikjer se ne bo zmanjševalo. Mogoče se bo zmanjšalo nekaj vodstvenega dodatka, ki ga imajo v teh samostojnih enotah trije, oziroma štirje zaposleni. Na Policijski upravi Krško pa so izračunali, da bodo vsi ostali stroški samo večji. Od 93 delovnih mest, ki bi se jih na tak način preoblikovalo oziroma spremenilo tako, da se delavci pričnejo voziti v Novo mesto na nova delovna mesta se sedanj stroški prevoza iz 8.500 evrov dvignejo na 33.000 evrov. Da o stroških najema in vzdrževanja prostorov niti ne govorimo. Verjetno podobni izračuni obstajajo tudi za Koroško in Postojno. V gradivu smo tudi zasledili navedbe, da obstaja možnost odprodaje teh poslovnih prostorov v Krškem, in najbrž bi bilo na katerem drugem koncu pa treba graditi ali najeti nove prostore. Če pogledamo malo podrobneje samo dogajanje v Posavju, ki je tudi deležno te spremembe, in ki naj bi se združevalo s Policijsko upravo Novo mesto. Eden od osnovnih razlogov za ustanovitev policijske uprave Krško v 80. letih prejšnjega stoletja je bil tudi takrat utemeljevan in tudi pogojevan s strani Agencije za jedrsko varnost v luči zagotovitve primerne varnostne slike v okolju, v katerem se umešča jedrski objekt, to je Nuklearna elektrarne Krško. In tudi sedaj se še redno pregledujejo tudi ta stanja na področju varnosti, kjer so ravno pri zadnjem pregledu odgovornih iz Agencije za jedrsko varnost iz Dunaja ugotovili primerno situacijo, kar se tiče varnostne slike. Na drugi strani je sicer Posavje okolje, ki ima 80 kilometrov državne meje z Republiko Hrvaško, meje, za katero je milijonsko mesto Zagreb. Danes je tukaj veliko schengenskih policistov, kajti tukaj sta tako mejni prehod Obrežje, kakor tudi železniški prehod Dobova, kot dva največja tranzitna prehoda s schengensko mejo. Ko bo v prihodnje z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo odpravljen v prihodnost tudi schengenski režim na tem območju, bo Zagreb kot urbano koncentrirano središče velika možnost in grožnja za varnost lastnikov v posavskem prostoru, kakor je bilo to tudi že v preteklosti. Večina odgovorov na očitke s strani Vlade RS se glasi, da se ne bo nič  spremenilo. Če je res tako, potem se resnično pojavlja vprašanje, zakaj se lotevamo tega projekta, ali ni možno administrativne reorganizacije izvesti na ravni sedanje ureditve. Kje je tu upoštevanje človeškega faktorja, kje je tu krepitev partnerskih odnosov policije z lokalno skupnostjo, vpetost v okolje ter sodelovanje z ljudmi. Povsem človeško je, da so pri vsakem združevanju oddaljena območja v drugem planu. Tako se vedno poskrbi za centre, potem pa šele za vse ostale. To je širši problem Republike Slovenije in podobno usodo deli tudi Koroška, ki mislim, da upravičeno pravi, da se onstran meja za Korošce bolje skrbi kot pa na tej strani. Podobno lahko rečemo tudi iz posavskega prostora. Govorimo o tem, da gre za poenostavljanje, brez proučitve učinkov na lokalno okolje. V gradivu za reorganizacijo policijskih uprav je tudi točka, zakaj je model organiziranosti osmih policijskih uprav prilagojen prihodnjim pokrajinam. Po ustanovitvi pokrajin ne bo treba ponovno organizirati policijskih uprav. V primeru ustanovitve šestih pokrajin je možno relativno enostavna prilagoditev z združitvijo policijske uprave Koper in Nova Gorica s sedežem v Kopru, policijske uprave Maribor in Murska Sobota s sedežem v Mariboru, v roku dveh let po ustanovitvi pokrajin. Oprostite, to so navedbe iz tega gradiva. Poslanci in župani morda s čim nismo seznanjeni. Kaj se bo zgodilo v Sloveniji, medtem ko je policija očitno že predhodnica reorganizacije, ki jo nekdo želi v Sloveniji izpeljati. Spoštovani, menim, da se je ukinitev nekaterih policijskih uprav v zadnjem času pokazala kot, da to ni racionalizacija, da gre predvsem za centralizacijo upravljanja, tako kot so težnje trenutne Vlade RS že skozi cel mandat tudi na drugih območjih. Na vsak način bi radi Posavje in Koroško ukinili kot samostojni regiji in ju tako kot Postojno priključili nekam drugam. Kaj ima Krško z Novim mestom, kaj Slovenj Gradec s Celjem in kaj ima Postojna s slovenskim Primorjem? Določena okolja preprosto potiskate na obrobje. Največji problem Evrope danes je koncentracija prebivalstva v velikih mestih in depopulizacija podeželja. Temu, kar počne trenutna Vlada RS s tem ukrepom pa še s katerim drugim, v našem posavskem prostoru vsi štirje sveti posavskih občin ostro nasprotujejo. Pa tudi drugi ukrepi, kot je ukinjanje porodniških oddelkov in podobno, pa koncentracija energetike in podobno govori v prid tem našim trditvam in enostavno se v tem prostoru s tem ne moremo strinjati in želimo, da se ti procesi zaustavijo. Kakorkoli se bo spreminjala organiziranost na regionalni ravni, vedno bo nekdo manjši, vedno bo nekdo manj obremenjen in bo treba nekoga ukiniti. Projekt Libra je projekt enega ministrstva oziroma projekt organa v sestavi, to je Generalne policijske uprave. Torej gre ponovno, kot že tolikokrat v naši zgodovini, za parcialen pristop. Vsaka parcialna rešitev pa ima tudi parcialne rezultate. Ocenjujemo, da gre dejansko za projekt, ki nadaljuje pot, ki se v zadnjih dveh, treh letih izrazito kaže, pot odtujenosti države od ljudi. Tipičen primer je tudi že generalno vodenje policije danes, kjer dejansko nihče več ne ve, kdo je njegov rajonski policist, kar se je v preteklosti zelo dobro vedelo. Sam imam določene izkušnje tudi iz Združenih držav Amerike, kjer so zelo jasno povedali, da so po letu 1968, ko so se zgodile velike demonstracije, naredili zelo jasno analizo, zakaj se je to zgodilo. In eden ključnih razlogov je bil ta, da se je država, predvsem pa policija v celoti oddaljila od ljudi. In takrat je šlo pri njih za ravno obraten proces, kot se v ljubi Sloveniji odvija v zadnjih letih. Se pravi, da se je želela država s policijo približati ljudem, delovati med njimi in na tak način učinkoviteje opravljati svoje delo. V Slovenski ljudski stranki smo sicer ostri nasprotniki teh trendov, ki se odvijajo v zadnjih letih, zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nasprotujemo takšnim pristopom, ki bi jim lahko mirno rekli "pisarniške reorganizacije". Podpiramo predlog zakona, ki bo zakonsko določil ureditev slovenske policije, ki se je iz tega gledišča v preteklosti pokazala tudi kot ustrezna in deluje v redu in menim, da je kaj za postoriti znotraj te organizacije, ne pa zopet voditi velike centralizacije, ki se sedaj predvideva. V Slovenski ljudski stranki bomo predlagani zakon, ki bo te policijske uprave tudi zapisal v zakonu, kakor so danes, podprli.