Ljubljana, 30. marec 2011 - Poslanec SLS Janez Ribič je danes na ministrico za kulturo Majdo Širca naslovil javno pismo v zvezi s problematiko reorganizacije arhivske službe v Republiki Sloveniji. Vsebino pisma si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovana gospa ministrica!
Dne 1. marca 2011 sem prejel vaš odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s pripravo novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), ki sem vam ga posredoval v januarju. Naj kar na začetku poudarim, da ne gre za sporno novelo ZVDAGA, ki je bila sprejeta v začetku februarja 2011 in je trenutno v postopku ocene ustavnosti, pač pa za novelo ZVDAGA, ki se je pripravljala že večji del minulega leta, njen glavni namen pa je reorganizacija javne arhivske službe.
Vaš odgovor me žal ni prepričal, strokovnjaki s področja arhivistike pa prav tako opozarjajo na nekatere nedoslednosti iz vašega odgovora.
Najprej naj omenim, da je vaš odgovor nepopoln in nestrokoven ter na nekaterih mestih tudi neresničen, prav tako pa tudi ne vsebuje konkretnega odgovora o kadrovski in finančni plati pri načrtovani združitvi arhivov. Sicer je omenjena struktura regionalnih arhivov, vendar brez navedb strokovnih problemov, ki so sicer že večkrat bili posredovani vašemu ministrstvu, a so očitno vedno naleteli na gluha ušesa.
Kot ste zapisali v odgovoru, je bilo iz javne razprave videti, da precejšnji del zaposlenih v regionalnih arhivih meni, da bi bilo zanje bolje, če bi arhivi obdržali status javnih zavodov. Menite, da je takšno stališče po svoje razumljivo, saj ljudje po naravi niso naklonjeni večjim spremembam, in glede na to, da v javni arhivski službi več kot petdeset let ni bilo nobenih sprememb, pravite, da takšna reakcija zaposlenih tudi ne preseneča. Takšna trditev ni korektna in pomeni negacijo ter ignoranco velikega dela arhivske stroke, ki se vsakodnevno ukvarja s konkretnimi problemi na področju arhivistike. Dejstvo je, da pripombe večine zaposlenih niso bile upoštevane niti v začetnih fazah priprave zakona niti v postopku javne razprave.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da se v gradivih v zvezi z reorganizacijo, ki so bila na razpolago arhivski strokovni javnosti pred razpravo, kot pozitivna stran centralizacije močno poudarja večja povezanost s politiko, kar je po mnenju stroke popolnoma nesprejemljivo, kar lahko jasno vidimo tudi iz dogodkov, ki smo jim bili priča pred kratkim (afera arhivi). Stroka se že dlje časa bori proti vplivu politike, saj so arhivi tisti, ki hranijo celo vrsto občutljivih podatkov, pri čemer se morajo pri njihovi uporabi, pa tudi obdelavi, držati predvsem strokovnih standardov in predpisov, ne pa vpliva politike, ki si to marsikdaj razlaga po svoje. Arhivi morajo ostati nepolitične in nepristranske ustanove, ki delajo v dobro uporabnikov in ne trenutne politike.
Tudi dejstvo, da nasprotovanje spremembam predloga zakona ni bilo podprto s prepričljivimi argumenti, je neutemeljeno, saj so člani Arhivskega društva Slovenije (ADS), ki predstavljajo večji del strokovne javnosti, sprejeli vrsto predlogov in izdelali veliko strokovnih analiz, ki so jih posredovali vašemu ministrstvu. Vendar njihovi prispevki niso bili nikjer upoštevani, zato ne drži vaša trditev v odgovoru, da bodo "posamezne pripombe, podane v javni razpravi, (...) upoštevane". Člani Arhivskega društva Slovenije so na izrednem občnem zboru dne 18. novembra 2010 tudi sprejeli sklepe, v katerih so izrazili nasprotovanje predlaganemu modelu reorganizacije javne arhivske službe, pozvali vaše ministrstvo, da opravi oceno stanja na področju javne arhivske službe in pripravi strateški načrt razvoja slovenske arhivske službe. Dejstvo, da so bili v delovni skupini, ki je pripravljala novelo ZVDAGA, večinsko zastopani predstavniki regionalnih arhivov, ni utemeljen argument, s katerim želite upravičiti strokovnost delovne skupine, saj v njej ni bilo predstavnikov Arhivskega društva Slovenije, v katerega so vključeni strokovnjaki, ki uživajo širši strokovni ugled. Člani omenjene skupine so bili po izobrazbi v glavnem zgodovinarji, med njimi ni bilo pravnikov, tudi ne strokovnjakov s področja analiz in načrtovanja, narejena ni bila niti SWOT analiza (Strengths, Weaknesses, Opportunities, and Threats), zato skupina ni mogla sprejemati strokovnih odločitev - sklepov na podlagi konkretnih podatkov. Tudi vaša navedba, da so člani delovne skupine iz večine arhivov, ne drži, saj v komisiji nista predstavnika dveh največjih regionalnih arhivov (pokrivata polovico Slovenije), in sicer iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru in Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Zanimajo me tudi kadrovske čistke, kot je npr. imenovanje v. d. direktorjev in politika nastavljanja direktorjev iz tujega zavoda (Ptuj) v arhiv ter nameščanje direktorja enega arhiva v drugega brez preverjanja njihove dejanske usposobljenosti ter strokovnosti.
V postopku priprave tako pomembnega in strokovnega zakona bi bilo smotrno posnemati države z daljšo demokratično tradicijo, kjer se v postopek priprave predpisa vključi celotna strokovna in zainteresirana javnost ter nato z dialogom sprejmejo najboljše možne rešitve. Pri nas pa se očitno vse spremembe vrtijo okrog enih in istih ljudi, ki sprejemajo odločitve na osnovi svojih prepričanj in znanj, ne pa na podlagi občega strokovnega konsenza.
Novela ZVDAGA predvideva tudi, da se bo bodoči državni arhiv ukvarjal z večino elektronskega dokumentarnega gradiva državne uprave.
To terja od arhivov, da opravijo obširno in sistematično analizo in pregled vsega aktualnega gradiva, pri tem pa je vprašljivo, ali so pristojni arhivi dovolj pravno-strokovno usposobljeni za takšno (kontinuirano) nalogo, ki bi jo morali opravljati poleg vsakodnevnega dela. Arhivisti so pridobivali skozi študij in vseživljenjsko izobraževanje znanje na področju zgodovine, arhivistike, poznavanja inštitucij pretekle dobe, nemščine, latinščine in poznavanja starih pisav itd. Manjkajo pa jim torej številne vrste znanj na specifičnih področjih, ki jih ne bodo mogli nikoli obvladati. Veliko smotrneje bi bilo, da bi se ukvarjali le z arhivskim gradivom, dokumentarnega pa pustili strokovnjakom na teh specifičnih področjih. To je svetoval tudi predstavnik društva Media.doc Marjan Antončič.
Upravičeno se lahko vprašamo, kje bo novi državni arhiv dobil ustrezno usposobljene strokovnjake, ki bodo opravljali delo v tem elektronskem arhivu. V arhivih danes takšnih strokovnjakov skorajda ni. To pomeni, da bo novi državni arhiv močno širil svojo kadrovsko zasedbo, medtem ko je iz razpoložljive dokumentacije razvidno, da se bo v regionalnih arhivih v naslednjih fazah reorganizacije istočasno izvajalo kadrovsko zmanjševanje. Naslednjih faz pa v tem trenutku še nihče ni pojasnil oziroma so popolnoma neizdelane in neanalizirane.
Tudi financiranje elektronskega arhiviranja je vprašljivo, saj naj bi predvidena poraba znašala 40.000 evrov, kar je za tako obsežen projekt premalo. V elaboratih, ki so bili na voljo stroki, je bilo za celotno centralizacijo predvidenih 40.000 EUR (ne samo za elektronski arhiv), kar pa ne more biti točen podatek, saj je ta vsota tako majhna, da se z njo centralizacije sploh ne da niti začeti, kaj šele izvesti.
Spoštovana gospa ministrica Majda Širca,
pozivam vas, da v fazi priprave postopka, ki trenutno poteka, končno pričnete poslušati strokovno javnost, predvsem predstavnike Arhivskega društva Slovenije, strokovnjake Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, člane Arhivskega društva Maribor, člane društva Media.doc itd., ki jih noveliranje tako pomembnega zakona, kot je ZVDAGA najbolj zadeva, in se na to problematiko zelo dobro razumejo.
Kot poslanka ste v postopku sprejemanja ZVDAGA v Državnem zboru RS leta 2006 pokazali, da dobro poznate arhivsko problematiko in znate misliti s svojo glavo, zato pričakujem, da boste zdaj, ko je delovna skupina zaključila svoje delo, poslušali argumente strokovne javnosti in zaposlenih, ki so bili iz postopka priprave zakona, ki je potekal znotraj delovne skupine, praktično popolnoma izključeni.
Od vas pričakujem tudi, da čim prej pripravite tako strateški načrt razvoja javne arhivske službe v Republiki Sloveniji kot tudi vzpostavitev ustreznega dolgoročnega načrtovanja v javni arhivski družbi, na strokovnem, finančnem ter kadrovskem področju.
Zanima me tudi, ali razmišljate o zamenjavi direktorja Arhiva RS, ki je z neupoštevanjem ZVDAGA naredil stroki in slovenski politiki nepopravljivo škodo.
S spoštovanjem!
Janez Ribič
poslanec