Ljubljana, 30. marec 2011 – Danes je v nadaljevanju 26. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
V Slovenski ljudski stranki o predlaganem zakonu razmišljamo takole. V postopkih prisilnih poravnav je v zadnjem obdobju prihajalo do mnogih zlorab. Postopek prisilne poravnave se je prevečkrat uporabil tudi kot institut kupovanja časa, tako za čiščenje tistega, kar je bilo še vredno počistiti, kot tudi v smislu zastaranja pravice do izpodbijanja poslov dolžnika v stečajnih postopkih. V veliki večini primerov pa so nastradale majhne oziroma srednje družbe, za katere je bilo poplačilo njihovih terjatev življenjskega pomena, vpliva na odločitve v postopkih prisilne poravnave pa žal niso imeli. Zaradi teh opeharjenih podjetij in posameznikov se je v javnosti, lahko rečemo, upravičeno pojavila krilatica, da je prisilna poravnava uzakonjena kraja. Vendar za veliko primerov prisilnih poravnav temu ne moremo kar tako pritrditi. Tako ali drugače imenovane, vendar vsebinsko podobne rešitve poznajo več ali manj vse države. Če je postopek prisilne poravnave voden pošteno in dobronamerno, na koncu pridobijo vsi, upniki, zaposleni, lastniki in država. Če pa je postopek prisilne poravnave voden s slabimi oziroma nezakonitimi nameni, pa so očitno zakonske rešitve preohlapne, da bi se takšne mahinacije lahko preprečile oziroma vsaj omejile. Eno so zagotovo preohlapni pogoji, ki sploh dovoljujejo izvedbo prisilne poravnave. Po predlogu zakona, ki je sedaj pred nami, mora biti dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj v najmanjšem znesku, v odstotku, ki je normativno predpisan. Upnikom mora ponuditi plačilo najmanj 50% terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 let. Drugo je vprašanje ustreznosti pooblastil in ukrepov, ki jih imajo na voljo prisilni upravitelji. Tega področja se tokrat ne dotikamo, čeprav verjetno tudi tega vprašanja ne bi bilo slabo enkrat v bližnji prihodnosti odpreti. Seveda bi kakršnakoli večja pooblastila in dodatni ukrepi terjali tudi večji nadzor nad upravitelji in njihovo še večjo odgovornost. Poleg te poglavitne rešitve, ki jo vsebuje zakon, ki je v tem trenutku pred nami, bi bilo nujno treba urediti tudi problematiko verižnega ustanavljanja družb. Prav nič ne pomaga, nobena strožja ureditev postopkov prisilne poravnave ali stečaja, če lahko osebe, ki so podjetja spravile na kolena, z vzporednimi podjetji, na katera so prej prenesli posle in premoženje umirajočih podjetij, brez problemov in kakršnihkoli posledic nadaljujejo svoje poslovanje in delovanje. To je treba omejiti oziroma preprečiti. Poskušano je bilo že v tem zakonu, a tudi po našem mnenju je ta vsebina primernejša za Zakon o gospodarskih družbah. Dopolnitev tega zakona v tem smislu in vsebini smo v sprejem Državnemu zboru RS predlagali poslanci naše Poslanske skupine SLS in o tej problematiki bomo razpravljali v tem spoštovanem zboru očitno najkasneje na majski seji. Do takrat pa kot delno rešitev te širše problematike v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke štejemo tudi ta zakon in zato ga bomo tudi podprli. Hvala