Ljubljana, 29. marec 2011 – Danes je v nadaljevanju 26. redne seje Državnega zbora RS vodja PS SLS Jakob Presečnik obrazložil predlog Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi.
V lanskem letu smo v Državnem zboru RS sprejeli Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, katerega temeljni cilj je bila zagotovitev pogojev uslužbencem in funkcionarjem, da svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno ter tako nadaljujejo učinkovito uresničevanje strateških ciljev, določenih v resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Po slabem letu uporabe zakona so se pokazale določene pomanjkljivosti. Predvsem se je v praksi kot neustrezna izkazala določba 35. člena zakona, ki določa, da naročnik, ki posluje po predpisih o javnem naročanju, ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem naročniku opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb več kot v 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Določba drugega odstavka istega člena nadalje določa, da prepoved iz 35. člena smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, ter za koncesije in druge oblike javno zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč. Izkazalo se je, da je tovrstna ureditev problematična, predvsem na lokalni ravni. V praksi so se pojavili predvsem trije primeri prepovedi poslovanja, ki so najbolj problematični in so se z vidika verjetnosti korupcije izkazali za nesorazmerne. Prvi primer je omejitev poslovanja med občino in društvom, katere predsednik je hkrati tudi občinski funkcionar. V primeru, da je funkcionar ali njegov družinski član udeležen pri upravljanju društva, društvo tako ne sme pridobiti sredstva iz občinskega proračuna, ki jih občina dodeljuje preko javnih razpisov ali kako drugače. Drugi primer se nanaša na prepoved pridobivanja nepovratnih sredstev za pospeševanje kmetijstva ali spodbujanje malega gospodarstva in drugih sredstev, ki jih razpiše občina. To pomeni, da občinski funkcionar, če se prijavi na javni razpis za dodelitev občinske pomoči ali druge oblike pridobivanja sredstev, ne more pridobiti teh sredstev. Prav tako ne more pridobiti sredstev na javnem razpisu za ukrepe in pomoči, na primer naložbe v kmetijska gospodarstva, za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, ohranjanje in varstvo tradicionalne krajine, pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov. Tretji primer, ki se je prav tako izkazal za nesorazmernega, pa se nanaša na omejitve poslovanja po predpisih o javnem naročanju. Izpostavili smo primer zimskega pluženja cest. Oseba, ki pri naročniku javnega naročila opravlja funkcijo občinskega funkcionarja, z naročnikom ne more skleniti pogodbe o zimskem pluženju cest do odročnih kmetij, čeprav je najugodnejši in pravzaprav edini, ki razpolaga s takšno opremo. Prvima dvema primeroma, ki sta izpostavljena, je skupno to, da funkcionar nima prav nikakršnega vpliva na izbiro prejemnika pomoči oziroma prejemnika sredstev, ki jih organ oziroma katerekoli drug upravičenec razpiše, saj se dodelitev sredstev na podlagi vnaprej sprejetih pravil opravi preko javnega razpisa. Posebna komisija po vnaprej znanih in točno določenih kriterijih točkuje prispele vloge in ustreznemu organu posreduje v potrditev vse tiste vloge, ki te kriterije izpolnjujejo. Zatorej nevarnosti, da bi funkcionar lahko vplival na izbiro prejemnika pomoči ali drugih razpisanih sredstev, ni. Zaradi številnih pripomb in pritožb, ki so se nanašale na navedene primere, smo se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke odločili za pripravo predloga zakona, ki bi omilil veljavno ureditev, ki se je na lokalnem nivoju, predvsem v manjših občinah izkazala za zelo problematično in neživljenjsko. V interesu nam je bilo pridobiti tudi čim večji politični konsenz znotraj Državnega zbora RS glede urejanja te problematike, kar nam je tudi uspelo, saj se je pod predlog zakona podpisalo kar 75 kolegic in kolegov poslancev. V obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu je bil predlog zakona z amandmaji sicer nekoliko spremenjen. Izločile so se namreč izjeme prepovedi poslovanja po predpisih o javnem naročanju, prepoved poslovanja pa se je razširila tudi na ožje dele občine. Določilo se je tudi, da se morajo pri ostalih poslih in oblikah pridobivanja sredstev upoštevati določbe o nasprotju interesov oziroma izločitvi funkcionarja iz vseh postopkov odločanja o pridobivanju sredstev. Črtane so bile tudi določbe o nadzoru komisije nad premoženjskim stanjem funkcionarjev evropskih institucij, saj naj bi to bilo izven pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije. Predlagatelji smo kljub temu prepričani, da je osnovni namen predloga zakona predvsem odprava neživljenjskih situacij pri poslovanju med občino in društvi ter možnost pridobivanja nepovratnih sredstev s strani občine, dosežen. Zato spoštovane kolegice in kolegi, v imenu predlagateljev pričakujem, da predlagani zakon skupno podpremo. Hvala lepa.