Ljubljana, 19. april 2011 - Poslanec SLS Franc Bogovič, sicer tudi predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru RS, je v imenu PS SLS vložil amandmaje na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Prav Poslanska skupina SLS je namreč predlagala, da se zakonska novela obravnava po rednem postopku, da si lahko vsi udeleženci vzamejo dovolj časa za temeljit pogovor, razmislek in podajanje tehtnih pripomb, saj gre za spremembe zakona, ki resnično strateško posegajo na področja varovanja kmetijskih zemljišč, kar tudi v SLS pozdravljamo.
"Ohranjanje in izboljšanje predelovalnega potenciala ter povečanja obsega kmetijskih zemljišč so osnovni cilji, za katere upamo, da jih bo zakon zasledoval. Ti cilji se potem izvedejo preko nekaj načel, kot so varovanje kmetijskih zemljišč, zagotavljanje obdelanosti, odprava administrativnih ovir, pooblastila kmetijskim inšpekcijam in konec koncev tudi preko instrumentov sankcioniranja," je povedal Bogovič, ki pa ima na samo novelo tudi nekaj pripomb, ki jih bodo v PS SLS poskušali z amandmaji k zakonu tudi popraviti.
Tako PS SLS predlaga črtanje besedila, ki načrtovalce prostorskih načrtov obvezuje, da v prostorske akte lokalnih skupnosti natančno zapišejo tudi območja za izvajanje agrarnih operacij in območja za odpravljanje zaraščanja. Izkušnje v občinah namreč kažejo na to, da je praktično nemogoče predhodno v prostorskih dokumentih točno določiti območja agrarnih operacij, kar močno zavira fleksibilnost pri procesih aktivnega prostorskega urejanja. Po mnenju SLS je dovolj že, da se določijo območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, ostala območja za izvajanje agrarnih operacij pa se določajo po potrebi glede na dejansko stanje.
V SLS tudi predlagamo razmislek o tem, da se za rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest na kmetijskih zemljiščih ne bi zahtevala sprememba namenske rabe, saj bi se tak ukrep negativno odrazil na investicijah lokalnih skupnosti v rekonstrukcije lokalne cestne infrastrukture.
PS SLS tudi predlaga znižanje odškodnin pri spremembah namenske rabe zemljišč za gradnjo objektov posebnega pomena. "Pri gradnji novih kmetijskih objektov gre za neposredno vlaganje v kmetijsko dejavnost in morebitne visoke odškodnine na tem področju bi še bolj zavrle investicijski potencial slovenskega kmetijstva, zato predlagamo minimalne odškodnine pri spremembah namembnosti za namen gradnje kmetijske infrastrukture," pojasnjuje Bogovič, ki predlaga tudi zmanjšanje odškodnin za objekte s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih investitor je v celoti država ali lokalna skupnost.
Bogovič k temu še dodaja_ "Menim, da osnovni namen te zakonske novele ni visoka finančna obremenitev proračunskih porabnikov v infrastrukturo, ki je v javnem interesu."
PS SLS je ob tem predlagala odpravo omejitev del v površini pri nezahtevnih agromelioracijah, saj si želimo spodbuditi urejanje in usposobitev čim več kmetijskih zemljišč za kmetijsko obdelavo, dodatne administrativne ovire s pridobivanji dovoljenj za npr. krčenje grmičevja, ravnanje zemljišča ali odstranjevanje kamenja pa so povsem nepotrebne in izredno nestimulativne.
Najbolj pomembno po mnenju poslanca in podpredsednika SLS Franca Bogoviča pa je uveljavitev določene rešitve, da se za obstoječe objekte, ki spadajo na področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture, ki so bili v preteklosti zgrajeni na kmetijskih zemljiščih, lokalne skupnosti oprosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti, seveda če so bili objekti zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona.
Kot pojasnjuje Bogovič, je namreč dejansko stanje v naravi še vedno dokaj neurejeno, saj imamo celo vrsto cestnih povezav, vodne infrastrukture, šolskih igrišč in drugih javnih objektov, ki so grajeni na zemljiščih, ki so v uradnih evidencah vodena kot kmetijska. Takojšnja uvedba plačevanja odškodnine za spremembe namembnosti je nerealna in neracionalna, lokalne skupnosti pa bodo še manj motivirane za legalizacijo in usklajevanje dejanskega stanja z evidencami, saj bo to za njih pomenilo razmeroma visok dodaten strošek, zato se urejanja niti ne bodo lotevale oziroma bodo z njim zavlačevale. Zato zahtevanje odškodnin za spremembo namembnosti "za nazaj" po mnenju PS SLS ni smiselno.
AMANDMAJI
k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), druga obravnava, EPA 1570 - V, za matično delovno telo
K 6. členu:
V desetem odstavku 3.c člena se črta besedilo_
", območja za izvajanje agrarnih operacij in območja za odpravljanje zaraščanja".
Obrazložitev:
Izkušnje z občinskih ravni kažejo na to, da je praktično nemogoče predhodno v prostorske dokumente točno določiti območja agrarnih operacij, zato je prav, da se agrarne operacije smejo izvajati na vseh kmetijskih zemljiščih z omejitvami za območja, za katera velja vodovarstveni režim.
Načrtovalec prostorskega načrta v praksi zelo težko za daljše obdobje ustrezno planira agrarne operacije, saj se ob vsakem začetku postopka agromelioracije meje območja gotovo spremenijo. Po mnenju predlagatelja je dovolj, da se v prostorskem aktu lokalne skupnosti določijo območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, ostala območja za izvajanje agrarnih operacij pa se določajo po potrebi glede na razmere in potrebe.
K 6. členu:
V prvem odstavku 3.č člena se doda nova peta alineja, ki se glasi_
"- rekonstrukcije lokalnih cest.".
Obrazložitev:
Za rekonstrukcije obstoječih prometnih povezav, ki se nahajajo na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč, je nesmiselno, da se zahteva sprememba namenske rabe, kajti ne gre za bistven poseg v prostor. Zaradi kompleksnosti postopka in dodatnih stroškov ob spremembah namembnosti bo to negativno vplivalo na investicije lokalnih skupnosti v rekonstrukcije lokalne cestne infrastrukture.
K 6. členu:
V četrtem odstavku 3.č člena se doda nova peta alineja, ki se glasi_
"- rekonstrukcije lokalnih cest.".
Obrazložitev:
Za rekonstrukcije obstoječih prometnih povezav, ki se nahajajo na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč, je nesmiselno, da se zahteva sprememba namenske rabe, kajti ne gre za bistven poseg v prostor. Zaradi kompleksnosti postopka in dodatnih stroškov ob spremembah namembnosti bo to negativno vplivalo na investicije lokalnih skupnosti v rekonstrukcije lokalne cestne infrastrukture.
K 6. členu:
3.i člen se spremeni, da se glasi_
"Ne glede na 3.g člen tega zakona se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 30 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona gradi_
- objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti;
- objekte s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih investitor je v celoti država ali lokalna skupnost.
Ne glede na 3.g člen tega zakona se odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri v višini 10 odstotkov predpisane odškodnine, če se na kmetijskih zemljiščih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona gradi_
- kmetijske objekte, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb.
Če zaradi nameravane spremembe namembnosti objekt iz prvega odstavka tega člena ne bi več izpolnjeval pogojev, navedenih v prvem odstavku, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 70 odstotkov že odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti iz prvega odstavka.
Če zaradi nameravane spremembe namembnosti objekt iz drugega odstavka tega člena ne bi več izpolnjeval pogojev, navedenih v drugem odstavku, se investitorju po postopku iz prejšnjega člena odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti še v višini preostalih 90 odstotkov že odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti iz drugega odstavka.".
Obrazložitev:
Po mnenju predlagatelja so predlagane odškodnine za gradnjo kmetijskih objektov, ki bodo del kmetijske dejavnosti posameznega kmetovalca, in za gradnjo objektov s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, infrastrukture varstva okolja in vodne infrastrukture, katerih investitor je v celoti država ali lokalna skupnost, preprosto previsoke in nevzdržne. Znižanje višine odškodnine je potrebno, ker bo uvedba tako visokega plačila pomenila precejšen znesek za kmete investitorje, ki bi se na osnovi tega težje odločali za posodobitve kmetij in nove investicije. Velike težave bi nastopile tudi za kmetije, ki bi zaradi širitve naselij morale vse svoje objekte seliti na drugo lokacijo (preselitev kmetije), v teh primerih pa bi plačilo visoke odškodnine lahko povzročilo tudi propad kmetije in opustitev kmetovanja. Pri kmetijskih objektih gre za neposredno vlaganje v kmetijsko dejavnost in pomeni odškodnina dodatno finančno obremenitev investicije. V primeru ostalih objektov pa gre za objekte, ki so v javnem interesu, in ni smotrno, da bi lokalne skupnosti pri financiranju investicij tako dodatno odškodninsko obremenili.
K 12. členu:
V spremenjeni 56. člen se doda osmi odstavek, ki se glasi_
"Pritožba zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ne zadrži njene izvršitve.".
Obrazložitev:
Zaradi zapletov v praksi predlog novele zakona za uvedbo komasacijskega postopka določa soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Kljub temu pa se po izdaji odločbe o uvedbi komasacijskega postopka zaplete, ker vsi tisti lastniki, ki s postopkom komasacije niso soglašali, vlagajo vsa razpoložljiva pravna sredstva. Zagotovo je pravica uporabe do pravnih sredstev nujna in temeljna, vendar hkrati pomeni tudi, da se postopki zavlečejo, kar z drugimi besedami pomeni, da je za uvedbo postopka komasacije potrebno stoodstotno soglasje. V izogib nerazumno dolgemu in zapletenemu postopku uvedbe komasacije predlagamo, da pritožbe zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ne zadržijo njene izvršitve. Na tak način ne bo kršena pravica do pravnih sredstev, hkrati pa tudi zagotovljeno, da volja 67 odstotkov lastnikov realno pomeni tudi uvedbo komasacije. V nasprotnem primeru sprememba z 80 na 67 odstotkov zahtevanih soglasij ne bo prinesla želenega učinka.
K 16. členu:
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi_
"Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"Ob reševanju pritožb mora organ druge stopnje v roku 15 dni po prejemu pritožb, s posebnim sklepom razdružiti odločbo o novi razdružitvi zemljišč v dva ali več delov tako, da izloči v posebno obravnavanje tisti del komasacijskega območja, na katerega se nanašajo vložene pritožbe, za ostali del odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega območja pa ugotovi njeno pravnomočnost.".".
Obrazložitev:
Zaradi vloženih pritožb in tožb odločba o razdelitvi zemljišč komasacijskega območja ne more postati pravnomočna, kar pomeni, da so tudi vsi tisti, ki vseskozi soglašajo s postopkom komasacije, vrsto let zgolj posestniki in ne tudi lastniki zemljišč, ki jih obdelujejo. Če bi pritožbeni organi zavezali k izločitvi "nespornega" dela komasacije, bi lahko sledili namenu nove spremembe, da večino na komasacijskem območju predstavlja 67 odstotkov. Z razdelitvijo odločbe in ugotovitvijo pravnomočnosti za nesporni del ne bi posegli v pravice do sodnega varstva, hkrati pa bi se lahko hitro izvršili tudi postopki vpisa v zemljiško knjigo.
K 17. členu:
Četrti odstavek spremenjenega 80. člena se spremeni tako, da se glasi_
"Nezahtevne agromelioracije so_
a) izravnava zemljišča,
b) krčitev grmovja in dreves,
c) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
č) nasipavanje rodovitne zemlje,
d) odstranitev oziroma zasutje z zemljo kamnitih osamelcev,
e) ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
f) ureditev gorskih in kraških pašnikov,
g) apnenje in
h) založno gnojenje.".
Obrazložitev:
Glede na željo države, da se usposobi čim več kmetijskih zemljišč za kmetijsko obdelavo in da je od tega zelo veliko površin v zaraščanju, neravnih in neurejenih, je omejevanje del v površini pri nezahtevni agromelioraciji zelo nestimulativno. Razlike med npr. krčenjem grmovja na 1 ha ali 10 ha praktično ni, tako kot velja to za izravnavanje in ureditev zemljišč ter pašnikov in odstranjevanje kamnitih osamelcev. Po predlagani ureditvi v zakonu pa bi se v večini primerov zahtevala pridobitev ustreznega dovoljenja in bi to pomenilo samo še eno od ovir za tiste, ki želijo zemljišče dejansko urediti in pripraviti na gospodarjenje, kar naj bi bil tudi namen države.
K 32. členu:
Člen se črta.
Obrazložitev:
V primeru, da bodo sprejete določene spremembe k 3.i členu tega zakona in bodo odškodnine za posebej opredeljene objekte znižane, potem po mnenju predlagatelja prehodno obdobje ni potrebno. Na ta način se tudi izognemo kompleksnemu prehajanju na končno uveljavitev členov 3.g in 3.i.
K 33. členu:
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi_
"Za obstoječe objekte, ki spadajo na področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture, ki so bili v preteklosti zgrajeni na kmetijskih zemljiščih, se lokalne skupnosti oprosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti, če so bili objekti zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona.".
Obrazložitev:
Zaradi dejanskega stanja v naravi, ko imamo celo vrsto cestnih povezav, vodne infrastrukture, igrišč in drugih javnih objektov, ki so grajeni na zemljiščih, ki so v uradnih evidencah vodena kot kmetijska, je takojšnja uvedba plačevanja odškodnine za spremembe namembnosti nerealna in neracionalna.
Občine oz. lokalne skupnosti bodo tako še manj motivirane za legalizacijo in usklajevanje dejanskega stanja z evidencami, saj bo to za njih zaradi odškodnin pri spremembi namembnosti pomenilo razmeroma visok dodaten strošek, zato se urejanja niti ne bodo lotevale oziroma bodo z njim zavlačevale. Predlagatelji zato predlagamo, da v prehodnih in končnih določbah jasno opredelimo, da se za legalizacijo v preteklosti izgrajene infrastrukture pred sprejemom zakona sprememba namembnosti ne obračunava.