Bled, 14. maj 2011 – Slovenska ljudska stranka je danes na svojem statutarnem Kongresu na Bledu soglasno, brez glasu proti, sprejela nov Statut SLS. SLS je statut spreminjala prvič po letu 2000, ko sta se združili SLS in SKD. Namen novega statuta je, da omogoči bolj prožno in aktualnemu času primerno delovanje. Tako nov statut odpravlja dosedanji organ Svet SLS in kot najvišji organ stranke med dvema Kongresoma ohranja Glavni odbor SLS. Poleg tega nov statut uvaja večje naloge in pristojnosti predsednika, tako med drugim določa, da si predsednik izbere sedem od 21 članov Izvršilnega odbora, kot tudi uvaja novo - tretje podpredsedniško mesto. To bo tokrat voljeno na naslednji seji Glavnega odbora SLS, sicer pa redno na volilnem kongresu. 

SLS je sicer današnji Kongres izkoristila tudi za praznovanje 23. obletnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, prve ustanovljene demokratične politične stranke po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Udeležence slavnostnega dela Kongresa je pozdravil prvi predsednik SKZ Ivan Oman, ki je dejal, da to zdaj ni tista država, za katero je 23. decembra 1990 glasovalo več kot 90 % Slovencev.

Delegate Kongresa SLS je danes nagovoril tudi pobudnik ustanovitve SKZ prof. dr. Franc Zagožen, ki je kritično ocenil stanje v državi in v svojem nagovoru dejal, da je država za obstoj naroda tako pomembna »naprava«, da jo je treba čuvati z najboljšimi močmi in nameni.

Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav pa je v imenu SLS pozval slovensko javnost k ustanovitvi Sveta za Slovenijo 2020. Celoten nagovor predsednika SLS mag. Radovana Žerjava si lahko preberete v nadaljevanu (velja govorjena beseda).

Statutarni Kongres SLS

Bled, 14. maj 2011

Govor predsednika SLS mag. Radovana Žerjava

Spoštovane članice in člani Slovenske ljudske stranke, delegatke in delegati kongresa, cenjeni visoki gostje, spoštovani predstavniki medijev, dame in gospodje, dragi prijatelji in prijateljice!

V teh dneh bo dve leti, odkar smo se srečali na prejšnjem, volilnem Kongresu, na katerem smo se v Slovenski ljudski stranki odločili, da stopimo na svojo pot sprememb. To smo storili – odločno in pogumno. Samokritično smo si priznali nekatere svoje lastne napake iz preteklosti in se naslonili na pozitivne vrednote in tudi tiste odločitve, ki smo jih skozi svoja politična prizadevanja uspeli uresničiti za dobro slovenske države. Pred dvema letoma smo pogumno stopili v lastne notranje spremembe, tako z vidika načina organizacije kot političnega delovanja, danes bomo to storili tudi s sprejemom novega Statuta, ki bo tudi formalno odrazil nov duh, ki ga v Slovenski ljudski stranki že živimo in po njem delujemo.

Današnji slovesni začetek Kongresa pomeni tudi poklon Slovenske ljudske stranke neodvisni Sloveniji, ki letos praznuje 20 let. Prav tako se danes spominjamo ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, ki je bila prvo ustanovljena demokratična politična stranka v Sloveniji po 2. svetovni vojni, ki v teh dneh praznuje svojih 23 let, in ki je pomembno prispevala k demokratičnim procesom v Sloveniji ter njeni osamosvojitvi. Poklanjamo se njenim pobudnikom in ustanoviteljem – še posebej pa danes med nami pozdravljam prvega predsednika Ivana Omana in pobudnika prof. dr. Franca Zagožna.

Vendar, spoštovani, danes ne bom veliko govoril o nas in naši preteklosti, na katero smo ponosni in na kateri temeljimo. Govoril bom o vseh nas – naši družbi, o ljudeh. O realnosti sedanjih družbenopolitičnih razmer in prihodnosti, h kateri stremimo. O Sloveniji, v kateri smo danes kot narod in kot družba – 20 let po osamosvojitvi - prišli pred nerešljive probleme. Gospodarsko socialna kriza, ki ima deloma globalni značaj, a ji botruje tudi domača moralna kriza, kriza vrednot, se nam je zgodila v tem času kot skoraj nekaj nepričakovanega in nas kot narod našla praktično povsem nepripravljene na soočenje z njo. Ne le, da se kot narod ne moremo poenotiti, kakšna naj bi bila uspešna pot iz krize, o tem se ne morejo poenotiti niti trenutno vladajoči. Kaj šele, da bi skupaj dosegli dovolj širok konsenz za nujne ukrepe, s katerimi ne smemo več odlašati!

 

Slovenija je kot narod in družba v slepi ulici. Mi kot Slovenska ljudska stranka v tem trenutku ne moremo bistveno prispevati k izhodu iz te slepe ulice. Marsikaj smo poskušali, tudi s konstruktivno opozicijsko držo – kot smo napovedali že spomladi 2009, da bomo pri ključnih izzivih slovenske države konstruktivni – in te svoje besede dokazali tudi z dejanji, a ni pomagalo. Kriza je še vedno tu, vedno bolj globoka in široka, sedanja vlada pa praktično ni sposobna speljati nobenega reformnega ukrepa. Tako nismo niti več v situaciji, da stojimo vsaj na mestu, temveč se pogrezamo … Trenutno so pred nami kar trije referendumi hkrati … Ampak po referendumih 5. junija bomo v Sloveniji le še bolj razklani.

Resen problem je apatičnost ljudi, civilne družbe. Problem je strah pred političnim izpostavljanjem, četudi želijo ljudje deliti svoje znanje, da bi naredili nekaj dobrega za državo. Ljudi politika odbija, jo zavračajo, in to vse zaradi kulture, ki se je v slovenski politiki vzpostavila. Zato je na politiki odgovornost, da to popravi. V bojazni za službo, status, ugled in imidž - si ljudje ne upajo priti zraven. V ljudeh se čuti negotovost pred prihodnostjo in kristalno jasno je eno_ kot narod, kot družba in kot država moramo ukrepati še danes, da ne bo jutri prepozno.

Te prepreke ni moč premagati z eno novo politično stranko, ni je mogoče premagati z enim novim političnim obrazom! Te prepreke ob nespremenjenem načinu delovanja tudi ne more preskočiti nobena nova koalicija, kakršna koli bi že bila.

Spoštovani,

v teh razmerah v tem brezizhodnem stanju sem se kot predsednik Slovenske ljudske stranke odločil predlagati Kongresu in slovenski javnosti_

da vzpostavimo nov sistem, ki bo omogočil vključitev vseh ljudi, ki želijo pomagati Sloveniji iz slepe ulice, ne da bi se zato morali politično opredeljevati za eno ali drugo politično stranko ali opcijo.

V mislih imam skupino ljudi, ki uživajo visok ugled in moralno avtoriteto. Takšni lahko pomagajo popeljati našo državo in družbo iz kriznega krča. Predlagam, da izven ustaljenih strankarskih okvirov oblikujemo Svet za Slovenijo 2020 z ljudmi, ki imajo nesporen ugled, kot so_ Ivan Oman, prof. dr. France Bučar, dr. Miro Cerar, književnik Boris Pahor, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj in drugi, ki se bodo priključili. Tako oblikovana skupina uglednih osebnosti bo po svoji presoji povabila vse, ki imajo znanje, izkušnje, voljo in pripravljenost pomagati naši domovini, ki so lahko konzervativni ali liberalni, desni ali levi, le da so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic pripravljeni aktivno delovati za ohranitev temeljev slovenske identitete, državnosti in za razvoj gospodarsko uspešne in socialno pravične družbe. Kajti, kot je že pred časom dejal g. Ivan Oman_ “Lahko ponovno pride čas, ko bo kot en mož treba stopiti skupaj.” In jaz dodajam_ »Sedaj je prišel ta čas!« V pogovorih, ki sem jih sam in preko sodelavcev opravil s temi in drugimi uglednimi posamezniki, sem z zadovoljstvom in velikim upanjem ugotovil, da obstaja pripravljenost stopiti skupaj in za skupno dobro združiti moči.

Kajti, kot mi je na enem od pogovorov dejal dr. Bučar, najprej je treba vzpostaviti državo nazaj! Ker ta država ni več instrument za upravljanje družbe. (Na primer - računsko sodišče nekaj odredi, pa se nič ne zgodi, eni ugovarjajo, drugi niso pristojni, tretji se požvižgajo ...) V gospodarstvu je treba uveljaviti odgovornost, da bo sistem nagrajeval tistega, ki ima uspeh, in kaznoval tistega, ki svoje funkcije ne upravlja odgovorno. Gospodarstvo potrebuje gospodarja, ker ga zdaj ni!

Trenutna slepa ulica, v kateri se je znašla država, daje nedvoumno sporočilo: način odločanja v naši državi ni pravi! Je le nadaljevanje sistema, ki je bil ustvarjen za neko drugo državo, drug čas. Imamo sistem, kjer se vse odloča v političnih strankah, niti ne v državnem zboru. Državni zbor je le za okras! To enostavno več tako ne gre! Družbeno moč moramo - kot družba - prenesti tudi na druge! Razpršiti je treba družbene vire na način, da bo to imelo zaslombo v odgovarjajočem pravosodnem sistemu – in v Slovenski ljudski stranki smo to pripravljeni storiti. Za to – da bomo kot družba imeli pravni red, ki bo deloval in dajal perspektivo!

In ne gre iskati rešitev v reformaciji političnih strank. Stranke imajo svoje mesto in morajo dobiti tisto mesto, ki jim v normalnih demokracijah gre! Da niso edini družbeni sistem, ki odloča, temveč zgolj eden izmed njenih delov.

Slovenija danes potrebuje prostor, v katerem bo civilna družba lahko znotraj sebe oblikovala predloge za izhod iz krize in za dobro države. Ustvariti moramo pogoje za povrnitev bolj učinkovitega družbenega dialoga, da bodo ljudje dajali politiki predloge in idejne usmeritve, kako ukrepati in zagotoviti stabilnejše gospodarsko - socialno stanje v državi, kjer bo upanje na večjo blaginjo v državi spet lahko realno.  

Spoštovani,

SLS je pripravljena pomagati! In se zavezuje, da bo dala svojo infrastrukturo za prodor idej ljudi prek Sveta - skupine uglednih posameznikov v politiko in njihovo politično uresničitev … Slovenska ljudska stranka in jaz kot njen predsednik pa se na tem mestu danes zavezujemo, da bomo te predloge, ki bodo imeli podporo te skupine, aktivno podpirali in jim vsaj za čas, ko je Slovenija v težki gospodarski in socialni krizi, dali prednost pred uveljavljanjem drugih, sicer legitimnih strankarskih ciljev. Predloge skupine modrih, intelektualno močnih in zaupanja vrednih oseb torej, ki bodo povzemali ideje vseh drugih, ki si zaslužijo pozornost, od civilnih združenj do različnih političnih strank in skupin. Tako oblikovanih predlogov, ki bodo rezultat iskanja konsenza, si seveda mi v SLS ne bomo lastili. Nasprotno, želimo si, da bi ideje, ki bodo nastale v tem krogu, doživele podporo tudi v drugih političnih strankah in opcijah. Ob tem pozivam tudi druge stranke, da sodelujejo v tem krogu, civilno-družbenem prostoru, oblikovanem za pripravo koncepta za izhod iz krize, ki bo podan politiki v pomoč za izhod iz krize. 

Spoštovani,

danes ljudje v Sloveniji potrebujemo predvsem dobre rešitve, ki niso vnaprej ožigosane v odvisnosti od tega, kdo jih je predlagal … Kajti če danes nekaj predlaga g. Borut Pahor, pa čeprav je njegov predlog lahko izum stoletja, bo propadel. Zgolj zato, ker je to predlagal on. Tudi dober predlog, ki lahko dobi Nobelovo nagrado in ki ga poda g. Janez Janša, ne bo sprejet. Spet le zato, ker ga je predlagal on - in ne kdo drug. Tudi če jaz, Radovan Žerjav, podam konkreten predlog neke pozitivne zakonske rešitve v državni zbor, ne bo dobil podpore. Zakaj?! Iz podobnih razlogov.

Tako ne gre več naprej!! Preseči moramo ta individualizem, sebično politično samovšečnost, samozadostnost, zaprtost vase, egocentrizem, elitizem, politikantstvo …!  Kajti to nas ne bo pripeljalo iz krize, to nas je pravzaprav v krizo pripeljalo! Nekatere raziskave kažejo, da danes več kot 50 odstotkov ljudi ne bi volilo prav nobene od aktualnih parlamentarnih političnih strank, kar je katastrofalno. To je nezaupnica celotnemu obstoječemu parlamentarnemu sistemu.

Nisem vseved, znam narediti kakšno napako - kot vsi ljudje. In tudi v Slovenski ljudski stranki nismo vsevedi. Ampak vemo in vem, da je dobrih, inovativnih idej, predlogov, rešitev - med ljudmi veliko. Med nami v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja naše domovine, v zamejstvu, izseljeništvu in zdomstvu je toliko sposobnih in ustvarjalnih ljudi, ki jim ni vseeno za razmere v državi in so pripravljeni pomagati … Slovenci vedo ne le, da je vse narobe, ampak tudi, kaj je treba storiti, da bo drugače, bolje – in kaj so tiste temeljne družbene vrednote, ki jih moramo skupaj braniti in spoštovati ter kakšno Slovenijo hočemo. In tudi - kako bomo do nje prišli.

Vem, da je zdaj preprosto čas, ko je treba dati prostor ljudem! Odpreti moramo prostor, da se dejansko zgodi družbena kemijska reakcija_ da bo iz mnogih reaktantov dala nove spojine, nove rezultate_ reakcijo, ki bo rezultirala v novih predlogih in rešitvah. Ne govorim o kemijski reakciji kot neobvladljivi eksploziji, temveč kemijski reakciji, ki bo budno obvladljiva s strani katalizatorjev in ki bodo v tem primeru skupina teh uglednih ljudi, intelektualcev in moralnih avtoritet. Pa oprostite, da me je malo zaneslo v moje »kemijske« vode. Ali v manj kemijskem žargonu: cilj je, da v skupnem sodelovanju dosežemo tisto pozitivno »kemijo« v družbi, kemijo med ljudmi, ki je potrebna - da v povezavi z uglednimi intelektualci in moralnimi avtoritetami dobimo želeni rezultat, ki si ga kot celotna družba želimo. To je_ Slovenijo, ki se bo čim hitreje izvila iz krča, v katerega je trenutno ujeta, ki bo v teh težkih kriznih časih sposobna doseči soglasje o nujnih ukrepih in reformah, ki jih je treba sprejeti v naslednjem mandatu zato, da bomo lahko drugi prihodnji mandat že želi uspehe in bo Slovenija 2020 takšna, o kakršni smo sanjali pred 20 leti_ gibčna, sodobna, razvojna, inovativna, socialno in pravno pravična, država blaginje in naroda v sožitju, ki gleda v prihodnost.  Predvsem pa – da bo v celoti demokratična družba, ki bo temeljila na razpršeni moči družbenega odločanja.

Za dosego vse omenjenih ciljev pa ni treba spreminjati Ustave!  Nasprotno! Ravno Ustava je tista trdnost, ki jo potrebujemo!!!!

Takšno Slovenijo 2020 pa lahko dosežemo po tej poti z naslednjimi koraki_ predlagam, da Svet za Slovenijo 2020 izmenično sklicujejo predsednik države, vlade, državnega zbora in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ali pa izmenično člani sveta; da se določi vrstni red nujnih prednostnih nalog, ki jih moramo kot družba hitro narediti in ki jih je v tem trenutku najmanj šest:

1. na področju zviševanja konkurenčnosti gospodarstva – njegove nujne razbremenitve in spodbude, da bo lahko ohranjalo in ustvarjalo nova delovna mesta in ljudem omogočalo ne zgolj preživetja, temveč tudi zadovoljno življenje;

2. na področju javne uprave, ki je absolutno predraga in si tako drage uprave enostavno ne moremo več privoščiti, To ni pavšalna kritika javne uprave, ampak predvsem kritika tistih, ki upravljajo z državo. Priti moramo do učinkovite javne uprave, ki bo delovala kot odličen servis državljanov in gospodarstva;

3. na področju vzdržnosti javnih financ (ne moremo trošiti več, kot ustvarimo - tega ne počnemo niti doma);

4. na področju socialne in pravne države;

5. na področju samooskrbe s hrano, ki postaja tudi v svetovnem merilu strateško vprašanje (saj je skoraj neverjetno, da si v Sloveniji ne znamo in ne zmoremo pridelati dovolj hrane zase)

6. in na področju trajnostnega razvoja s posebnim poudarkom na okolju, OVE in URE.

Spoštovani,

osebno sem prepričan, da mora - politika MORA najti način, kako apolitičnim ljudem, ki se ne želijo identificirati s politiko, omogočiti sodelovanje v politiki tako, da ne bi ti bili kakor koli ožigosani. Ožigosani s strani javnosti, ljudi, medijev in tudi sicer. Politika mora omogočiti - dati priložnost ljudem, izkoristiti ves kapital, ki ga ima v ljudeh (človeški, intelektualni, izkustveni …). Naloga naše politike je, da to prepreko med politiko in ljudmi premagamo, da se ljudje povežemo … Politika mora spet podati roko ljudem, povezati dlani …  politika morajo postati ljudje!

Da bomo ljudje v Sloveniji imeli svojo svetlo in srečnejšo prihodnost_ Slovenijo 2020!

Naj živi Slovenija in Bog živi Slovenijo!

Statutarni Kongres SLS

Bled, 14. maj 2011

Govor Ivana Omana, prvega predsednika SKZ

Bogdaj, dober dan spoštovani obiskovalci, dame in gospodje.

Z veseljem sem se odzval povabilu predsednika Slovenske ljudske stranke mag. Radovana Žerjava, ki ga zelo cenim kot preudarnega politika z državniško držo. On se ne ravna po načelu čim slabše v državi, tem bolje za našo stranko.

To je državniška drža, ki jo je treba spoštovati. Takšnega moža danes potrebuje Slovenija. Rekli smo, da letos praznujemo 20-letnico samostojnosti naše države. Gotovo se spomnimo tistega 26. junija 1991, ko je pred stavbo slovenske skupščine, ki je prejšnji dan sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti slovenske države. Slovenci smo tudi tisti večer stali pred parlamentom, ko je odšla zastava za vedno v zgodovino. In je zaplapolala nova zastava slovenske države na visokem jamboru na Trgu republike. Gotovo se spomnimo tudi tistih besed »danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«.

In res je nov dan in še vedno je nov dan, delovni dan, ne več samo sanje, pač pa tako kot je dejal goriški slavček »delovni dan in boj neprespan« in to po tistem 26. juniju 1991. Če bi pa danes vprašali Slovenke in Slovence, kaj mislijo, ali je ta Slovenija leta 2011 tista Slovenija, ki so zanjo glasovali 23. decembra 1990, bi bil bržkone večinski odgovor NE. In ob tem bi kazalo, da se osamosvojitelji in posebni desni del izprašajo vest in odgovorijo na vprašanje, kaj le vendar je bilo tako naglo storjenega, da imamo danes v Sloveniji stanje, ki bi ga lahko označili kot slovenski kaos in kako iz tega kaosa.

Ena od poti je tudi ta, ki sem jo prej na začetku omenil_ zmaga Slovenske ljudske stranke. In prišel bo čas, ko se bo ponovno odločalo o tem, kdo bo vodil to državo in kdo jo bo popeljal iz kaosa in na kakšen način bo to izpeljal. Mi jo lahko. In samo ena pot je, tako kot je bilo tisto leta 90. Mi gremo naprej za zmago. Mi smo na razpolago slovenskemu narodu in slovenski državi. Mi smo za Slovenijo. Zato naprej. Sicer pa Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet.

Statutarni Kongres SLS

Bled, 14. maj 2011

Govor  Franca Zagožna, prvega predsednika SKZ

Dober dan! Ali me boste slišali? Dobro, kot slišite sem na zelo slabem glasu in mi bo najbrž oproščeno, če ne bom kje preveč taktičen in takten, če bom povedal naravnost, kar mislim, ker nisem več aktiven politik in mi bo oproščeno.

Poglejte, pred 23 leti je bila huda kriza. Tista kriza nam je dala priložnost, da smo ustanovili Slovensko kmečko zvezo, prvo stranko v opoziciji takratnemu režimu. Kriza nam je dala to priložnost.

Pred 22 leti je bilo novih demokratičnih strank že cela vrsta. Maja pred 22 leti je bila objavljena Majniška deklaracija, to je bilo maja leta 89. Bila je programska usmeritev, vodilo in kompas Demosu. Šest strank je sestavljalo Demos in te stranke so dobile prve volitve leta 90.

Demosu je uspelo uresničiti prvi del Majniške deklaracije 89, ustanoviti samostojno in neodvisno državo. Seveda je bilo treba za to pridobiti takratno opozicijo. Kar skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev je glasovalo za samostojno, neodvisno državo. In dobili smo jo.

In kako je danes? Slovenija je ugrabljena država. Ugrabljena je državljanom, ki so se skoraj 90 odstotno odločili zanjo. Izmed tistih šestih Demokratičnih strank jaz vem samo še za Slovensko ljudsko stranko, ki ji je vodilo, kompas, še vedno Majniška deklaracija iz maja leta 89, vendar je treba program izpeljati do konca.

To pomeni dobiti državo, ki jo bo z veseljem imelo za svojo 90 in več odstotkov državljanov. Ne tako kot sedaj, ko državnim institucijam skoraj nihče  več ne zaupa in jih ne upošteva.

In kdo je državljanom Slovenije ugrabil državo?

To so stranke, frakcije nekdanje ZSMS. Stranke katerih voditelji in glavni akterji izhajajo iz nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, kjer so se  kalile nove generacije politikov.

Te politike so vzgajali in izobraževali na visoki šoli za politične vede, današnji FDV, ki je imela nalogo  vzgajati politologe, sociologe, obramboslovce, marksiste vseh vrst, tudi novinarje kot družbenopolitične delavce. In tista generacija ZSMS, ki je v osemdesetih letih nastopala kot nekakšna opozicija bivšemu režimu in je že nestrpno čakala, da pride na vrsto za prevzem oblasti, je državo prevzela leta 1992, takoj po mednarodnem priznanju. Od takrat naprej  se različne frakcije ZSMS v glavnem odločale o vsem v tej državi. Državo so si lastile. Prof. Bučar je nedavno menil, da je to  podobno mafijskemu upravljanju. Jaz pravim, da gre za politično  mafijo. Kaj nam res vlada politična mafija? Ali bomo to dovoljevali? Dajmo pozvati vseh tistih 90 in več procentov državljanov, ki si želijo drugačno državo, da jo spet vzamejo nazaj.

Država je za narod tako pomembna naprava, da jo je treba skrbno čuvati, z njo kar najbolj skrbno in odgovorno ravnati in gospodariti z najboljšimi močmi in nameni.

Kriza, ki smo ji priča, ni le finančna in gospodarska kriza, ki je zajela  skoraj ves  svet, ampak je pri nas tudi  politična in moralna kriza, kriza vrednot, ki je nastajala dve desetletji. Poleg  politikov so  tudi mnogi novinarji in uredniki javnih medijev pomagali ustvarjati to krizo. Poznam novinarje, ki so jokali, ker so bili prisiljeni sodelovati v takih manipulacijah.

Ampak kriza ja taka, da se jo treba zamisliti. Pozdravljam zamisel , da dobimo  Svet za Slovenijo. Predstavljam si ga predvsem kot moralno  avtoriteto, ki ji ljudje zaupajo  in ki lahko pokaže pot. Če ne poznamo poti, če ne vemo, kam gremo, smo izgubljeni. Mi pa nočemo biti izgubljeni, zato se je treba predvsem vrniti k pravim vrednotam.