Ljubljana, 9. maj 2011 - Ob današnjem dnevu Evrope SLS izraža željo, da bi se začeli v Sloveniji obračati k tistim začetnim osnovnim vrednotam, ki so pripeljale do gospodarskega in pozneje tudi političnega povezovanja evropskih držav. Šlo je za krepitev stikov, mirno reševanje sporov in preprečitev oboroženih spopadov med državami, večanje moči demokracije, složnost in medsebojno sodelovanje, ki je pomembno prispevalo k miru ter blaginji sodelujočih držav. Države članice so v drugi polovici prejšnjega stoletja tudi zaradi takšne, takrat vizionarske ureditve, doživele nesluten gospodarski vzpon. Slovenija se je pred leti deloma priključila temu vlaku, vendar nas še vedno težijo bremena iz preteklosti, predvsem pa zavore v glavah nekaterih vplivnih skupin, da bi šli po poti najrazvitejših evropskih držav. Vodja PS SLS Jakob Presečnik poudarja, da so današnje težje gospodarske razmere tako znotraj EU kot v globalni perspektivi priložnost za nas v Sloveniji, da povezani nastopimo naproti izzivom globalizacije in prenehamo z ideološkim obračunavanjem, ki so povsem v nasprotju z evropskimi načeli in ne pripomorejo k učinkovitemu spoprijemanju z izzivi, ki so pomembni danes. To pa so ekonomski in strukturno-reformni ukrepi, pred katerimi se nahaja slovenska država sama in tudi v okviru EU.
Po mnenju SLS je največja težava predvsem to, da v Sloveniji aktualna oblast trenutno nima volje in želje po ustvarjanju ustreznega poslovnega okolja, ki bi slovenskim podjetjem dalo osnovo za konkurenčen nastop na globalnem trgu in za ohranjanje ter odpiranje novih delovnih mest.
Vendar SLS opozarja, da je nekaj težav tudi še v okviru evropske ureditve. Prav sredi gospodarsko-finančne krize se je pokazalo, da so v EU še vedno nekateri »bolj enakopravni« od drugih in nekateri ekonomski interesi posameznih članic pomembnejši od pravil, ki jih določa skupna organizacija. Prav primer Grčije je po mnenju SLS pokazal, da sistemi skupnega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti do EU ne delujejo najbolj učinkovito. Po besedah vodje PS SLS Jakoba Presečnika bi Slovenija v EU lahko bolj glasno opozorila na to, saj nismo podprli vstopa v evropske integracije zato, da bi bili le nemi opazovalci, temveč da se kdaj pa kdaj sliši tudi slovenski glas kot glas enakopravne članice skupine sedemindvajsetih.
Zato Presečnik izraža upanje, da bodo tisti, ki nas zastopajo v Evropskih institucijah, kot tudi predsednik vlade ter ministri, igrali bolj aktivno, predvsem pa proaktivno vlogo države Slovenije v EU. »Čeprav je Slovenija manjša članica v EU, je že uspešno predsedovala zvezi evropski držav,« pravi Presečnik, ki tudi verjame, da Sloveniji ni treba biti zgolj »poslušna« članica EU, temveč je lahko tudi slišana in upoštevana pri svojih kritičnih opozorilih, kot npr. pri aktualnem vprašanju zagotavljanja stabilnosti lastnih javnih financ v kontekstu evroobmočja in stabilnosti valute evro ter finančni pomoči Grčiji.