Ljubljana, 3. maj 2011 – Poslanska skupina SLS je na predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) vložila amandma k Predlogu resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 - 2020 (ReRIS11-20). S predlogom amandmaja se iz predloga resolucije izloča rešitev, s katero se želi pri projektnem financiranju raziskovalnega dela uveljaviti (so)financiranje dejanskih stroškov projektov, kar naj bi nadomestilo dosedanji sistem financiranja prek enote raziskovalne ure. Uvedba sofinanciranja dejanskih stroškov projektov bi namreč pomenila podražitev raziskav in povečanje administrativnega dela ARRS, kar bi zahtevalo povečanje števila zaposlenih za spremljanje obračunov, to pa bi imelo neposredni vpliv na povečanje sredstev iz proračuna Republike Slovenije.
Črpanje pogodbenih sredstev bi v takem primeru za raziskovalne organizacije morali spremeniti, ker pogodbeni stroški ne bi bili več vezani na normativ in bi raziskovalne organizacije morale same oblikovati višino mesečnega zahtevka glede na dejansko nastale stroške. Zahtevke za izplačila bi bilo treba specificirati po namenih in priložiti dokazila o opravičenosti zahtevanih stroškov (obračune plač, račune za blago in storitve, obračune amortizacije). Prav tako bi bilo pri uveljavitvi financiranja dejanskih stroškov treba ob koncu projekta utemeljevati vsako najmanjše odstopanje od odobrenih sredstev, medtem ko je po sistemu normiranja treba utemeljiti zgolj odstopanja, ki so višja od normiranih stroškov, potem ko raziskovalec na osnovi finančnega predračuna izbere kategorijo cene ure.
Predlagani stroškovni model bi pri nas onemogočil sklepanje pogodb za daljše obdobje od enega leta, saj je prevzemanje obveznosti za obdobje, daljše od enega leta, omejeno. Sedaj je to urejeno tako, da se pogodbe sklepajo za celotno obdobje - v raziskovalnih urah.
Na neprimernost odprave financiranja raziskovalne dejavnosti prek raziskovalne ure so opozorili tudi nekateri razpravljavci, ki so sodelovali na javni predstavitvi mnenj o Predlogu resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 - 2020, ki je potekala 13. aprila letos v veliki dvorani Državnega zbora RS.
Vsebina amandmaja_
K poglavju 3.1
Črta se peti odstavek 4. cilja.
Črta se Ukrep 12.
Obrazložitev:
Amandma je nastal na predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), katero bi predlagani ukrepi najbolj prizadeli.
Predlagatelji amandmaja ugotavljamo, da temelji koncept raziskovalne ure na normiranju stroškov, ki odražajo strukturo porabe raziskovalnih sredstev in preko Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, določa dovoljena odstopanja od normativov. V finačnem poročilu raziskovalne organizacije vsako leto pošljejo poročilo o namenski porabi sredstev po dejanskih stroških, dovoljena odstopanja pa omogočajo, da raziskovalna sredstva porabijo v skladu z nameni.
Uvedba sofinanciranja dejanskih stroškov projektov bi pomenila povečanje administriranja, kar bi zahtevalo povečano število zaposlenih za spremljanje obračunov in bi dejansko zahtevalo dodatna sredstva iz državnega proračuna.
Opozarjamo, da so tudi nekateri razpravljalci na javni predstavitvi mnenj o predlogu Resolucije o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020, ki je potekala 13. 4. 2011, v veliki dvorani Državenga zbora RS, opozorili na neprimernost odprave financiranja raziskovalne dejavnosti preko raziskovalne ure.
Navajamo kratko primerjavo obeh sistemov_
• normiranje nadomešča vsakokratno sprotno presojanje financerja o upravičenosti stroškov izvajanja raziskovalnega dela, tako v fazi prijav, kot tudi pri sprotnem financiranju, znižuje obseg potrebnega neposrednega nadzora zgolj na manjši vzorec in je predstavlja v zadostni meri nadomestilo spremljanja izvajanja vseh projektov preko zunanje revizije, ki so pri evropskih projektih obvezen strošek projekta – to bi pomenilo ca. 1000 EUR na vsak projekt (ali ca. 600.000 EUR letno), ki ga izvaja ARRS. Brez normiranih stroškov bi se morala vloga ARRS pri potrjevanju finančnih načrtov in spremljanju izvedbe bistveno povečati, kar bi pomenilo vsaj podvojitev zaposlenih na ARRS, da bi v novem sistemu zagotovili primerljivo kontrolo namembnosti, kot v sedanjem z bistveno manj zaposlenimi. Črpanje pogodbenih sredstev bi v takem primeru za raziskovalne organizacije moralo spremeniti, ker pogodbeni stroški ne bi bili več vezani na normativ in bi raziskovalne organizacije morale same oblikovati višino mesečnega zahtevka glede na dejansko nastale stroške. Zahtevke za izplačila bi bilo treba specificirati po namenih in priložiti dokazila o opravičenosti zahtevanih stroškov (obračune plač, račune za blago in storitve, obračune amortizacije);
• pri financiranju dejanskih stroškov je treba vsako odstopanje od odobrenih sredstev ob koncu projekta utemeljiti. Pri sistemu normiranja, ki omogoča pokrivanje dejanskih stroškov s sistemom dovoljenih odstopanj, je treba utemeljiti zgolj odstopanja, ki so višja od normiranih stroškov, potem ko raziskovalec na osnovi finančnega predračuna izbere kategorijo cene ure;
• kontrola izvajanja projektov bi raziskovalcem krepko povečala administrativno delo, še posebej ob dejstvu, da je ARRS ravno uvedla spletno aplikacijo za vodenje evidence zaposlitev za raziskovanje in razporeditve raziskovalnih ur, ki bo za tiste raziskovalce, ki imajo urejeno digitalno podpisovanje, zahtevalo delo nekaj minut letno.
• nenazadnje je učinkovito vodenje projektov po modelu dejanskih stroškov možno le z avansi, ki jih EU omogoča, naša zakonodaja in finančne možnosti proračuna pa ne. Ravno nasprotno, stroškovni model bi pri nas onemogočil sklepanje pogodb za daljše obdobje od enega leta, saj je prevzemanje obveznosti za obdobje daljše od enega leta omejeno. Sedaj je to urejeno tako, da se pogodbe sklepajo za celotno obdobje - v raziskovalnih urah.