Amandmaji PS SLS k predlogu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)

Ljubljana, 28. april 2011 – Poslanska skupina SLS je vložila amandmaje k predlogu Zakona o štipendiranju, s katerimi predlaga, da državne štipendije prejemajo tudi dijaki, ki so stari najmanj 15 let. »S tem predlogom želimo odpraviti nesprejemljivo določbo v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki določa štipendije le od starosti 18 let dalje,« pojasnjuje vodja PS SLS Jakob Presečnik. Po opozorilih PS SLS bo namreč ukinitev štipendije za dijake slabo vplivala na dvig izobrazbe, ki je pogoj za hitrejši razvoj in konkurenčnost slovenske države. Prizadeti bodo najbolj otroci, saj so štipendije namenjene njim, ne staršem, medtem ko je otroški dodatek predviden kot socialni prejemek za starše.

Pri pogojih za Zoisove štipendije PS SLS dodaja možnosti za športnike in študente, ki se uvrščajo med 5 % najbolje ocenjenih v svojem študijskem programu in v svoji generaciji poleg tistih, ki dosegajo najmanj oceno 8,5. Nesporno dejstvo je, da se študijski programi zelo razlikujejo po različnih fakultetah glede na težavnosti in da ponekod samo maloštevilni študentje dosegajo zelo visoka povprečja. Zato PS SLS z amandmajem predlaga ohranitev ureditve, da študentje, ki se uvrščajo med 5 % najboljših v generaciji, ohranijo pravico do Zoisove štipendije, tudi če ne zadostijo pogoju zahtevanega povprečja ocene 8,50. »Tako bomo ohranili varovalko v primeru, če bi bili kriteriji ocenjevanja v nekem študijskem programu izredno visoki. V nasprotnem primeru gre za nepravično rešitev, kjer so študentje na najzahtevnejših študijih v manj ugodnem položaju kot študentje ostalih fakultet, kjer so kriteriji ocenjevanja nižji,« pravi vodja PS SLS Jakob Presečnik.

Po Presečnikovih besedah je pomemben tudi predlog amandmaja, s katerim se odpravlja ugotavljanje in dodajanje premoženja v izračun dohodka družine za izračun cenzusa, s čimer bi preprečili, da predvsem otroci iz neurbanih področij ne bodo izgubili državne štipendije zgolj zato, ker so njihovi starši lastniki stanovanjskih hiš in npr. kmetij, a ob tem nimajo dovolj dohodka, da bi plačevali izobraževanje svojih otrok, za katere so stroški  zaradi oddaljenosti od izobraževalnih in univerzitetnih središč avtomatsko višji.

PS SLS predlaga tudi amandma, ki določa izjemo od omejitve uveljavljanja izjemnih dosežkov v skupini do največ 5 članov, saj se predvsem na področju športa s tem izključi nekatere športnike, ki dosežejo izjemne dosežke v ekipnih športih ali v posameznem športu v kategoriji skupine. Po mnenju vodje PS SLS Jakoba Presečnika je nesprejemljivo, da se na tak administrativni način določa, kateri dosežek je vreden več oziroma zasluži priznanje kot izjemni dosežek, kateri pa ne, kar pomeni neenakost pred zakonom. V nekaterih športih je  po prepričanju PS SLS namreč enako težko doseči izjemen dosežek v kategorijah skupin kot v nekaterih drugih individualnih športih.

Amandmaji k predlogu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)

K 13. členu

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi_

"(1) Državno štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji lahko pridobijo upravičenci iz 9. člena tega zakona, ki so ob izdaji odločbe o dodelitvi državne štipendije starejši od 15 let in izpolnjujejo druge splošne pogoje po tem zakonu in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne place na družinskega člana v istem obdobju."

Obrazložitev:

Z amandmajem spreminjamo prvi odstavek 13. člena tako, da določamo, da državno štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji lahko pridobijo upravičenci iz 9. člena tega zakona, ki so ob izdaji odločbe o dodelitvi državne štipendije starejši od 15 let in izpolnjujejo druge splošne pogoje po tem zakonu in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne place na družinskega člana v istem obdobju. Enak amandma predlaga tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica.

Ukinitev štipendije za dijake bo slabo vplivala na dvig izobrazbe, ki je pogoj za hitrejši razvoj in konkurenčnost naše države. Prizadeti bodo najbolj otroci, saj so štipendije namenjene njim, ne staršem, medtem ko je otroški dodatek predviden kot socialni prejemek za starše.

Glede na položaj prebivalcev na podeželju, ki imajo zaradi oddaljenosti dodatno višje stroške za izobraževanje otrok, je zato nemogoče pričakovati, da se bodo najrevnejši, čeprav sposobni otroci lahko izobraževali brez državne štipendije. Ne glede na določbe že sprejetega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, lahko določimo prejemanje štipendij tudi za dijake, saj gre za specialni zakon. Poleg tega je treba spodbujati izobraževanje, saj bodo mladi brez srednješolske izobrazbe zelo težko dobili zaposlitve in bo posledično obremenjena socialna blagajna.

K 21. členu

Besedilo se spremeni tako, da se glasi_

"Glede vprašanj postopka uveljavljanja državne štipendije, ki niso urejena v tem zakonu, in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vračila neupravičeno izplačane državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.".

Obrazložitev:

Z amandmajem spreminjamo besedilo člena tako, da iz besedila izpustimo besedilo "glede načina ugotavljanja materialnega položaja" in pa besede "obdobja prejemanj" in besedo "ostalih", ki so nepotrebne, na kar opozarja tudi zakonodajno pravna služba. Črtamo besedilo, ki prenaša iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ugotavljanje premoženja za povečanje dohodka družine, kar bi drastično zmanjšalo število upravičencev za dodelitev štipendij, predvsem s podeželja, kjer so družine večinoma lastnice stanovanjskih hiš in kmetij, ki pa nimajo dovolj dohodkov, da bi plačali otrokom izobraževanje. Po mnenju predlagatelja je nesprejemljivo, da se na tak način starše otrok postavlja pred dilemo, da se odločajo med izobrazbo otrok in prodajo hiše ali kmetije!

Zmanjšanje možnosti izobraževanja otrok s podeželja bi izjemno negativno vplivalo na nivo izobrazbe in s tem dodatno k siromašenju življenja na podeželju, saj vemo, da je izobrazba temelj napredka in blaginje v vsaki družbi.

K 23. členu

1. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi_

"(1) Zoisovo štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji lahko pridobi upravičenec iz 9. člena tega zakona, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu ali je v skladu s Konceptom_ odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ali Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen učenec ali dijak ali je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev_

- je imel v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,50 ali

- je imel v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 ali

- je zlati maturant ali

- ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50.".

Obrazložitev:

Z amandmajem spreminjamo prvi odstavek tako, da odpravimo kumulativnost pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. S pogoji, ki so bili vsi napisani kumulativno, bi se krog prejemnikov drastično znižal. Že izjemni dosežek je dovolj pomemben in kaže na to, da je prosilca mogoče šteti med nadarjene učence, dijake ali študente. Učence, dijake in študente, ki poleg rednega izobraževanja dosegajo izjemne dosežke v znanosti, kulturi, športu ali drugih področjih, je treba spodbujati in nagrajevati, ne pa jim odvzemati možnosti za pridobitev Zoisove štipendije. Za področje športa urejamo določbo v novem amandmaju z novim drugim odstavkom, zato v besedilu prvega odstavka izpuščamo besedo "športa".

Z amandmajem hkrati tudi upoštevamo pripombo zakonodajno pravne službe in črtamo del besedila, ki ne sodi v materialni del zakona.

2. V prvem odstavku se v četrti alineji pred piko doda besedilo, ki se glasi_

"ali je glede na povprečno oceno v svojem študijskem programu uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji"

Obrazložitev:

Z amandmajem v četrti alineji dopolnjujemo besedilo in s tem dodamo med pogoje za pridobitev Zoisove štipendije tudi možnost, da pridobi štipendijo tudi študent, ki je glede na povprečno oceno v svojem študijskem programu uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji.

Nesporno dejstvo je, da se študijski programi izredno razlikujejo po različnih fakultetah glede na težavnosti in da ponekod samo maloštevilni študentje dosegajo zelo visoka povprečja. Zato z amandmajem predlagamo, da se ohrani ureditev, da študentje, ki se uvrščajo med 5 odstotkov najboljših študentov v generaciji, ohranijo pravico do Zoisove štipendije, tudi če ne zadostijo pogoju zahtevanega povprečja ocene 8,50. Tako ohranimo varovalko v primeru, če bi bili kriteriji ocenjevanja v študijskem programu izredno visoki. V nasprotnem primeru gre za nepravično rešitev, kjer so študentje na najzahtevnejših študijih v manj ugodnem položaju kot študentje ostalih fakultet. Glede na podatke študentskih organizacij mora kar 90 % študentov delati, da lahko študirajo, zato bi najbolj uspešni in pridni brez štipendije težko izpolnjevali zahtevane pogoje za štipendijo, če bi morali delati za preživetje oziroma financiranje študija. Še vedno pa je kriterij dovolj visok, če nekdo dosega ocene, ki pomenijo 5 % najboljših študentov v programu v posamezni generaciji.

3. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi_

"(2) Zoisovo štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji lahko pridobi upravičenec iz 9. člena tega zakona, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu ter je dosegel izjemni dosežek na področju  športa.".

Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.

Obrazložitev:

Z amandmajem dodajamo nov drugi odstavek, s katerim določamo, da Zoisovo štipendijo za izobraževanje v Republiki Sloveniji lahko pridobi upravičenec iz 9. člena tega zakona, ki izpolnjuje splošne pogoje po tem zakonu ter je dosegel izjemni dosežek na področju športa, saj je nemogoče, da bi vrhunski športniki ob vseh dosežkih in pripravah za tekmovanja dosegali še določena povprečja ocen, ki so zahtevane za ostale upravičence. Zaradi narave dejavnosti (treningi, sodelovanja na tekmah, posebne priprave) taki učenci, dijaki ali študenti ne morejo v enaki meri sodelovati v procesu izobraževanja, zato težje dosegajo višja povprečja ocen. Če ne bi upoštevali te specifike v športu, se bo število dobitnikov teh štipendij med športniki gotovo drastično zmanjšalo, kar seveda ne bi smel biti namen tega zakona.

Določamo tudi, da se preostali odstavki ustrezno preštevilčijo in postanejo tretji do sedmi odstavek.

4. V četrtem odstavku se v prvem stavku beseda_ "drugem" nadomesti z besedo_ "tretjem".

Obrazložitev:

Amandma je povezan z amandmajem za novi drugi odstavek k 23. členu in z njim določamo, da se spremeni navedba odstavkov v prvem stavku četrtega odstavka, saj  zaradi amandmaja za novi drugi odstavek sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

K 24. členu

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi_

"(2) Vlagatelj lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ pet članov, razen v primeru doseženih izjemnih dosežkov na področju športa."

Obrazložitev:

Z amandmajem določamo izjemo od omejitve uveljavljanja izjemnih dosežkov v skupini do največ 5 članov, saj predvsem na področju športa s tem izključimo nekatere športnike, ki dosežejo izjemne dosežke v ekipnih športih ali v posameznem športu v kategoriji skupine. Nesprejemljivo je, da se na tak administrativni način določa, kateri dosežek je vreden več oziroma zasluži priznanje kot izjemni dosežek, kateri pa ne, kar pomeni neenakost pred zakonom. V nekaterih športih je enako težko doseči izjemen dosežek v kategorijah skupin kot v nekaterih drugih individualnih športih.

K 37. členu

V drugem odstavku se na koncu besedila črta besedilo_ "in javni razpis".

Obrazložitev:

Z amandmajem določimo črtanje besedila "in javni razpis" v drugem odstavku, saj je nedopustno, da se za pridobitev štipendije za deficitarne poklice določajo dodatni pogoji, ki niso znani vnaprej. Poleg tega tudi javni razpis ne more naknadno mimo zakona predpisati nekih novih pogojev, za prosilce raznih štipendij iz državnih sredstev morajo biti pogoji vsi enaki in znani vnaprej. Amandma sledi tudi mnenju zakonodajno pravne službe.

K 118. členu

V prvem odstavku se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi_

"- 23. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS),".

 Druga alineja postane tretja in tretja postane četrta alineja. 

Obrazložitev:

Z amandmajem dodajamo v prvi odstavek 118. člena novo drugo alinejo, s katero določamo, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 23. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), saj tudi zakonodajnopravna služba ugotavlja, da je ta določba povsem povzeta v tem zakonu oziroma je v 13. členu povsem enaka določba kot v 23. členu  ZUPJS.

Z amandmajem k 13. členu sicer določamo drugačne pogoje, kot je določil ZUPJS, saj postavljamo starost 15 let za pridobitev državne štipendije in ne 18 let, kot je določal 23. člen ZUPJS.