Ljubljana, 20. maj 2011 – Danes je v nadaljevanju 28. redne seje Državnega zbora RS predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o javnofinančni odgovornosti, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Slovenski dolg je leta 2007 znašal skoraj 8 milijard evrov, ocena za letošnji konec leta pa je, da bo poskočil na 13,7 milijarde evrov. V ta dolg seveda niso všteta državna poroštva, ki lahko vsak trenutek ta dolg še povečajo. Res je, v svetu in v Sloveniji že od konca leta 2008 obstajata gospodarska in finančna negotovost ter kriza. Države so se na krizo odzvale različno, a vsi ukrepi so zasledovali predvsem dva cilja. Ohranjanje socialnega miru po eni strani in spodbujanje gospodarstva, povečevanje konkurenčnosti v gospodarstvu na drugi strani. Slovenija je na tem zrelostnem izpitu žal padla. V zadnjih treh letih smo sicer sprejeli veliko, lahko rečemo tudi učinkovitih ukrepov za gašenje socialnega požara, kar je v Sloveniji ohranilo socialno blaginjo in mir, vendar se je treba v tem trenutku vprašati, na čigav račun oziroma kdo bo plačeval ceno tega gašenja.
Poglejmo najprej račun, ki je že izstavljen. V letih 2009, 2010 in 2011 smo se za omenjeni namen zadolžili za dobrih pet milijard evrov, žal je večina tega denarja bila porabljena za socialne transfere, skoraj nič pa ni bilo investiranega v našo prihodnost. Dolga leta bomo plačevali račun za dobrohotna tri leta sedanje vlade. Kaj smo storili na področju spodbujanja gospodarstva? Brez pretiravanja lahko rečem, bore malo, pa smo kričali vsi, opozicija, gospodarstveniki, njihova reprezentativna združenja, strokovnjaki, ekonomisti in še kdo, zato smo žal tam, kjer smo. Na lestvici konkurenčnosti smo zrasli za eno mesto. Od 59-ih držav smo z 52. mesta zrasli na 51. mesto. S tem se ne moremo posebej pohvaliti. Tuja podjetja se nam izogibajo, domača pa bežijo v tujino. Konkurenčnost držav se namreč meri po tem, kakšne razmere države nudijo v gospodarstvu, zaposlovanju, kakšno je poslovno okolje v teh državah. Za podjetnike je seveda čas izjemno in izredno pomemben. Pri nas imamo pri državnem organu, od katerega je odvisna vsaka gospodarska investicija in vsak zagon za gospodarske dejavnosti, čez dva tisoč nerešenih zapadlih vlog. Glede na pripad za del, to pomeni, da 30 % vlog po preteku roka, v katerem bi že moralo biti odločeno, ostaja nerešenih, pa je to samo vzorčen primer odnosa države in državnega aparata, birokracije do naše prihodnosti. Pretirane volje po izboljšanju razmer v gospodarstvu ta vlada ne kaže. Drugače si vsega, žal, ne moremo razložiti. Tudi očitno nima želje, volje ali pa moči, da bi omejila trošenje. Seveda je najlažje ohranjevati socialni mir na račun prihodnjih generacij in vlad. Država se je pravzaprav specializirala v tem, da z veliko lahkoto porablja toliko, kot misli, da potrebuje. Ni omejitev, še manj pa odgovornosti, da bi preprečevala to neizmerno norijo vsakodnevnega zadolževanja. Dnevno se slovenska država zadolžuje v višini 5,5 milijona evra. Kam to vodi, ne vem. V pravo smer zagotovo ne. Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo ta predlog zakona, ker menimo, da je potrebno, da se državi in vsakokratni vladi, ne glede na to, kakšne barve je, postavijo jasne in odgovorne omejitve zadolževanja naše države. Ker torej sami nismo toliko odgovorni do naše prihodnosti, naših otrok in vnukov, mislimo, da je potrebno, da takšne omejitve zapišemo v obvezujoči obliki, da bo za njihovo kršitev lahko nekdo tudi konec koncev odgovarjal. V tej vsebini predloga zakona vsaj politično, žal ne tudi kako drugače. Hvala lepa.