Ljubljana, 19. maj 2011 – Danes je v nadaljevanju 28. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Franc Bogovič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah Zakona o dohodnini, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Dovolite, da še enkrat pojasnim tudi stališče PS SLS, ki je podprla to novelo zakona, ki jo Vlada RS in tudi očitno koalicija ne podpira. Včeraj smo tukaj govorili o veliki skrbi za kmetijsko zemljo, za kmetijstvo in izražali zaskrbljenost s stanjem na področju samooskrbe in podobno. Že včeraj sem omenil, da upam, da bomo v tej državi uspeli vsi skupaj pripraviti normalne pogoje za kmetovanje, in da bodo tudi ti pogoji in pa samo kmetovanje tudi dohodkovno za kmete koristno uspešni. Zagotovo dodatni administrativni stroški, ki jih uvajamo, niso spodbude, ki bi kmete, kaj šele starejše pa tudi mlajše ne peljalo v to smer, da bi se čutili s strani države spodbujeni za to, da bi se podpiralo kmetijstvo. Kar se tiče teh višin in pa stroškov in pa primerjav z ostalimi državami. Veste, ena bistvena razlika je med Nemčijo, Avstrijo in pa Slovenijo po velikosti kmetije. K sreči v Avstriji, Nemčiji niso imeli gradnje reforme pa zakonodaje, ki bi te kmetije potem še v zadnjih tridesetih, štiridesetih letih delila na majhne kmetije in tako imamo danes v Sloveniji to povprečje 5,6 hektarov, v Avstriji je to povprečje blizu dvajset hektarov, v Nemčiji na katero se sklicujemo, je pa to povprečje osemkrat večje kot je v Sloveniji. Zato je zagotovo delež tistih kmetij, ki so vključene v takšno odločitev, lahko v tistih deželah, kjer jim je politika v preteklosti omogočila, da so ostale ekonomsko učinkovite, večji v vpisu in pa tudi vključenost v te zadeve. V našem primeru, ko smo delali izračune, kdo vse se bo s temi sedem tisoč petsto evrov skupnih prihodkov po letu 2013 primoran vključiti v to obvezno knjigovodstvo? Gre za kmetije z dvanajst do petnajstimi hektari, ali pa že od deset do trinajst hektarov kjer imajo na kmetiji deset, osem hektarov travinja, pet hektarjev njivskih površin in iz tega ven možnost obdelave in pa pridelave, recimo petnajst do dvajset krav molznic, toliko krav dojilj ali podobno. Kdo se kolikor toliko ukvarja s kmetijstvom in s prihodki iz te dejavnosti, dobro ve, da zagotovo to niso prihodki neke pol profesionalne, profesionalne kmetije, ampak so to dohodki, ki omogočajo 0,3, 0,5 delovnega mesta in tem ljudem boste poleg vsega tega kar je sedaj treba že narediti v kmetijstvu, dodatno dodali še strošek upravljanja administrativnih stroškov z nekim knjigovodstvom. Marsikateri kmetiji teh tisoč evrov na leto sedaj ne ostane od kmetovanja neto prihodka. Kdor se s tem ukvarja, to tudi ve. Koga se v tej državi pravzaprav bojimo, je bilo vprašanje na komisiji za gospodarstvo, komisiji državnega sveta. Iz davčne zakonodaje, ki je poskušano vse urediti z nekim administriranjem, nadzorom, s kaznimi, z medresornimi komisijami, kjer se sedaj sestajajo Kmetijsko gozdarska zbornica, kmetijsko ministrstvo, Ministrstvo za finance, silne komisije, poskušamo namesto, da bi bil pavšalni davek, ugotoviti kaj bo pa zdaj primerljivo, primerno, pravično in kako se bo o teh, kakor ste v stališču Vlade RS zapisali, velikih kmetij pobralo tisto premalo davka kolikor se ga pobere. Mislim da gre enostavno za en demagoški vložek, ki je mogoče celo všečen na prvi pogled, se dobro sliši, v resnici pa, verjemite mi, da toliko poznam to področje, ne boste naredili drugega, kot to, da boste od velikih kmetij najbrž primerljivo pobrali kot danes, od teh malih mogoče še kaj manj ali pa isto, vse kar bo pa razlike iz te obdavčitve, bo pa dodatno tri milijone evrov odliva iz kmetijstva računovodskim servisom ali pa nekim drugim, ki bodo opravljali to dejavnost.
V SLS obžalujemo takšno stališče Vlade RS, takšno stališče koalicije in mislim, da s tega stališča veje še nek star duh na področju zakonodaje, ker se v tej državi še vedno nekdo boji nekoga, ki dela, ki ustvarja. Takšne ljudi bi po mojem bilo treba spodbujati, jim dati možnost nekega pavšalnega davka. S strani komisije Državnega sveta RS je bila edina opazka tej noveli zakona, zakaj tega ne naredimo še za obrtnike, in da bi resnično od poštenih in pridnih državljanov želeli pobrati tisto, kar naj država pobere, omogočimo pa jim da se ukvarjajo s svojo dejavnostjo, ne pa z administriranjem. Žal bo še enkrat ta poskus neuspešen, mogoče bo pa kdaj drugič v kakšnem drugem času uspešen.