V SLS pogrešamo jasno državno vizijo ter upoštevanje evropskih usmeritev na področju energetike
Ljubljana, 25. junij 2011 - Pred ponedeljkovo javno predstavitvijo mnenj o osnutku Nacionalnega energetskega programa 2010 - 2030 podpredsednik in poslanec SLS Franc Bogovič ocenjuje, da je omenjeni osnutek vse predolg in zapleten, z veliko »možnih scenarijev«, vendar brez jasno zapisanih prednostnih nalog in virov za realizacijo. Ob tem spomni, da smo za pripravo trenutnega predloga NEP odšteli skoraj pol milijona evrov proračunskega denarja. Medtem ko je švedski Nacionalni energetski program zapisan zgolj na sedmih straneh, smo v Sloveniji napisali dokument na več kot dvesto straneh in mu dodali še toliko in toliko strani najrazličnejših spremljajočih dokumentov.
Poslanec Bogovič, sicer tudi član parlamentarnega Odbora za gospodarstvo, je že v začetku mandata, januarja leta 2009, postavil poslansko vprašanje predsedniku vlade in ga pozval k čimprejšnji pripravi NEP. O tej temi je na osnovi omenjenega poslanskega vprašanja marca 2009 razpravljal Državni zbor RS. »Predlagani so bili sklepi, da se mora v Sloveniji najprej sprejeti NEP in na osnovi sprejetega NEP-a naj bi se določile prednostne naloge in izvajale bodoče investicije. Če bi Vlada RS sprejela in upoštevala predlagane sklepe, se direktorju Direktorata za energijo mag. Janezu Kopaču danes ne bi bilo treba sprenevedati, da če bi zavrteli čas nazaj, TEŠ 6 ne bi gradili. Marca 2009 bi moral na njegov predlog predsednik vlade sprejeti odgovorne odločitve in danes ne bi bilo treba vrteti časovnega stroja,« poudarja Bogovič.
"Navkljub vsem besedam in obljubam pa se od takrat pač ni zgodilo veliko, posamezne investicije v energetiki so že v fazi izvajanja in jih najverjetneje ni mogoče zaustaviti, kljub vprašljivi upravičenosti. V Sloveniji pa o NEP še vedno samo razpravljamo, enotnosti o državni energetski strategiji pa ni," obžaluje Bogovič, ki meni, da se očitno še vedno ne zavedamo pomembnosti energetske samooskrbe in potenciala na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije. Tako se dela velika škoda zaradi zelo počasnega črpanja kohezijskih sredstev na področju URE, saj po treh letih obljub še vedno ni razpisov za URE v javni razsvetljavi in v osnovnih šolah in vrtcih. "Svetovni trendi se nedvomno pomikajo v smeri povečanja obnovljivih virov energije, vprašanje je samo, kako se bomo temu prilagodili. Hkrati pa prihodnost ne bo samo osredotočena na iskanje novih energetskih virov, temveč tudi v odgovorno ravnanje z energijo v obliki zmanjševanja porabe fosilnih goriv in učinkovitejše rabe," pojasnjuje Bogovič.
Zaradi neusklajenosti in neoperativnosti vlade nastajajo večletne zamude pri izgradnji HE na Spodnji Savi; na Srednji Savi in na Muri pa se v mandatu te vlade ni storilo prav ničesar. Poslanec SLS Franc Bogovič je zato tudi sopodpisnik nedavno vloženega predloga Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, katerega cilj je zagotoviti nemoteno nadaljevanje izgradnje preostalega dela verige hidroelektrarn na Spodnji Savi, hkrati pa je ključen projekt za vzpostavitev učinkovite protipoplavne zaščite v tej regiji.
SLS se sicer zavzema za celovit in popoln izkoristek slovenskegahidroenergetskega potenciala, zato podpiramo, da se velik del sredstev iz bodočega podnebnega sklada koristi za gradnjo javne infrastrukture ob gradnji hidroelektrarn na Savi in Muri. Gradnjo hidroelektrarn je treba pospešiti in izkoristiti hidro potencial v naslednjih desetih do petnajstih letih. »Pri izgradnji hidroelektrarn uvozimo zgolj generator, ki predstavlja manj kot 10 % investicije, vse ostalo naredi slovensko gospodarstvo za razliko od termo in mnogo drugih obnovljivih virov energije, kjer mnogokrat podpiramo razvoj ostalih evropskih ali največkrat azijskih gospodarstev. Zelo pomembno je tudi to, da je proizvedena energija obnovljiv vir energije, ki ne potrebuje državnih subvencij za kritje stroškov proizvodnje,« še poudarja Bogovič in dodaja_ »Izgradnja hidroelektrarn pomeni novih 2000 delovnih mest naslednjih 15 let in priložnost za obstoj slovenskega gradbeništva, saj gradbena dela predstavljajo 60 % vseh stroškov gradnje hidroelektrarn. Po mnenju SLS predstavlja projekt izgradnje hidroelektrarn slovenski "New deal". Zelo pomembno je tudi to, da je izgradnja hidroelektrarn na Savi in Muri tudi priložnost za razvojni preboj manj razvitih območij Posavja, Zasavja in Pomurja.«
Po Bogovičevih besedah bo jedrska energija navkljub nedavni katastrofi na Japonskem ostala pomemben dejavnik. V SLS podpiramo stresne teste evropskih nukleark, kar predvideva evropska komisija. Verjamemo, da bodo preverjanja strokovnjakov in posodobitve v NEK dokazale ustrezno varnost naše edine jedrske elektrarne v Krškem. Izgradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ter dokazilo o varnosti obstoječe jedrske elektrarne sta predpogoja za podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne in dobra osnova za razmislek o gradnji nove.
V SLS v naslednjem desetletju pričakujemo obsežno obnovo in sanacijo stanovanjskega fonda na področju URE, tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Veliko priložnost Bogovič vidi tudi v izkoriščanju lesne biomase in celovite spremembe koncepta ogrevanja s prehodom na sisteme daljinskega ogrevanja. Bogovič tako predlaga vzpostavitev regionalnih središč za lesno biomaso po vzoru sosednje Avstrije in s tem zagotovitev dodatnih delovnih mest v gozdarstvu in na področju preurejanja in upravljanja kurilnic na lesno biomaso. »Tako lahko povečamo porabo obnovljivih virov energije, zmanjšamo pa uvoz dragih fosilnih goriv. Ustvarimo lahko vsaj 2000 novih delovnih mest in prihranimo 100 do 150 milijonov evrov na leto, ki jih danes porabimo za uvoz zemeljskega plina in kurilnega olja,« pojasnjuje. Veliko rezerve je tudi v reorganizaciji javnega prometa ter boljšem kombiniranju železniškega in cestnega prometa. Pospešiti moramo izgradnjo mreže kolesarskih poti ter vzpodbuditi uporabo električnih avtomobilov in motornih koles.
»Pri subvencioniranju na področju energetike pa moramo biti v prihodnje zelo preudarni, da bodo subvencije pravilno vložene predvsem v ukrepe za zmanjšanje porabe energije in učinkovitejšo rabo energije, kar bi morala biti prva prednostna naloga celotnega nacionalnega energetskega programa in energetske politike nasploh,« opozarja poslanec SLS Franc Bogovič.