Država je obljubljala zagon infrastrukturnih projektov, energetsko sanacijo stavb ter preprečevanje plačilne nediscipline, a niti na enem od teh področij ni zaznati kakršnegakoli premika!
Ljubljana, 6. julij 2011 – "V fazi, ko v največjih slovenskih gradbincih potekajo stečajni postopki, je država popolnoma pozabila na tisti, komaj še zdravi del slovenskega gradbeništva, ki ga večinoma sestavljajo mala in srednja gradbena podjetja, ki so v preteklosti igrala vlogo podizvajalcev, v prihodnosti pa bi se moralo od njih pričakovati, da bodo postali nosilci slovenske gradbene panoge," obžaluje poslanec SLS Gvido Kres ob zadnjih dogajanjih v zvezi s poplačili gradbenih podizvajalcev in izraža upanje, da bo predvsem stroka v gradbeni industriji zmogla nadaljevati s pravimi koraki v smeri povezovanja in skupnega nastopanja na trgu.
Medtem ko velik del krivde za stečaje velikih gradbenih podjetij nosijo neodgovorna vodstva teh podjetij, pa so pri vsem skupaj žal največja kolateralna škoda ravno nič kriva manjša gradbena podjetja, s sicer zdravimi poslovnimi jedri, vendar visokimi terjatvami do propadlih gradbincev. Prav zato je potrebna državna intervencija, kajti dobršen del krivde za sedanje stanje nosi tudi neodgovorna poslovna politika državnih podjetij.
''V SLS vztrajamo, da se mora preostanku zdravega jedra slovenske gradbene panoge omogočiti normalno delo in poslovanje. Rešitve, ki jih lahko ponudi država, so povsem jasne. S pospešitvijo stečajnih postopkov propadlih gradbenih koncernov lahko omogočimo nove, čiste poslovne začetke. Na slovenskih sodiščih se dolga leta vlečejo sodni spori, ki bremenijo izvajalce pri nadaljnjem poslovanju, kar se prav tako lahko pospeši. Kar pa je najpomembneje, na potezi je država, ali bo v okviru proračunskega varčevanja resnično najbolj zarezala v investicijski del proračuna, kar bi bilo za ta del gospodarstva prava katastrofa, ali pa bo zagnala nov investicijski cikel in poskusila varčevati drugje," je prepričan Kres, ki dodaja, da je to šele začetek boja za preživetje preostanka slovenskega gradbenega sektorja, ki mu grozi kolaps.
"Namreč vsaj do konca leta 2013 je na voljo veliko evropskih sredstev, vendar za njihovo črpanje je potreben tudi vložek investitorja. Pri pripravi rebalansov državnega proračuna je nujno zavedanje, da ima vsak vložen evro v povezavi z evropskimi sredstvi v tem smislu multiplikativen učinek na gradbeni sektor," na to, kako hude posledice ima lahko drastično zmanjšanje sredstev za državne investicije, še opozarja Kres.
Ob tem v SLS ugotavljamo, da na slovenski trg že pospešeno vstopajo gradbena podjetja iz tujine. "Če država ne bo sistematsko uredila nepreglednega položaja v gradbeništvu in še obstoječa gradbena podjetja razbremenila preteklih zapletov, se ta ne bodo sposobna enakovredno soočiti z zunanjo konkurenco v obliki tujih gradbenih koncernov in zgodba o Sloveniji, ki lahko povsem sama gradi svojo lastno infrastrukturo, bo samo še lep spomin," še zaključuje poslanec SLS Gvido Kres, ki napoveduje, da bo v zvezi s to tematiko PS SLS spodbujala tudi razpravo v Državnem zboru RS.