Ljubljana, 13. julij 2011 – Danes je v nadaljevanju 30. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Novela zakona, ki je pred nami, je posledica nekaterih zahtevkov o popravkih pred dobrimi tremi leti sprejetega temeljnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča stavbi. Zakon je bil takrat sprejet zaradi številnih sodnih zapletov, ki so bili posledica popolnoma neurejenega stanja, zatečenega stanja in vseh evidenc še iz časa družbene lastnine, skromne privatizacijske zakonodaje in razmeroma neuspešnih poskusov reševanja tega stanja vse od osamosvojitve dalje. Kot sicer navaja tudi predlagatelj in v tem primeru močno verjamemo, da njihove navedbe držijo, so se določene zakonske ureditve izkazale za neposrečene, predvsem pa neučinkovite. Tako so popravki zelo dobrodošli, še posej na primer podpiramo noviteto, da se v sodni postopek vključi tudi upravnika stavbe. To je dodatek k zakonu, ki je logičen in življenjski, predvsem pa so v praksi upravniki, vsaj v večini primerov ljudje, ki posedujejo oziroma imajo do največ informacij o nepremičnini in pripadajočih zemljiščih. Prav tako je smiselno, da sodišče, kadar ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster, samo zagotovi katastrski vpis in na ta način prepreči zavlačevanje sodnih postopkov s tem, da se katarski vpisi še naprej izvajajo po določbah zakona o evidentiranju nepremičnin. Vendar pa spoštovane kolegice in kolegi, na nekaj velja opozoriti. Tu imamo tudi razmeroma negativno mnenje sodnega sveta in pa zelo negativne izkušnje na terenu za izvajanje vpisa v zemljiško knjigo na splošno. Sodni svet v svojem mnenju poudarja, da je zelo vprašljivo urejanje teh položajev s posebnim zakonom in na drugačen način, še posej, če večina razmerij že urejata stvarno pravni zakonik in zakon o nepravdnem postopku, veliko tega pa je zajeto tudi v Zakon o evidentiranju nepremičnin. Opozarjajo tudi, da gre že pri osnovnem zakonu za izpostavljanje novih lastninskih razmerij izven klasičnih temeljev, kar se izkazuje za problematično. Kot drugo, pa v SLS pridobivamo konkretne informacije s terena, da na področju vpisa v zemljiško knjigo po nedavnem sprejetju novele zakona o zemljiški knjigi vlada prava zmeda. Izkazalo se je, da organizacijska struktura ob uveljavitvi novele ni bila ustrezno pripravljena oziroma celo več, da pristojni organi organizacijsko niso v stanju izvajati nove zakonodaje. V PS SLS tako izkazujemo bojazen, da tudi ta novela ne bo imela pravega učinka, če se zatika že pri samem bistvu vpisa v zemljiško knjigo. V PS SLS bomo predlog novele zakona podprli, saj danes govorimo o noveliranju zakona in ne o smiselnosti obstoja takšnega zakona že v osnovi, kot je kritičen sodni svet. Iz tega vidika novela vseeno pomeni določen napredek, vendar, kot je ugotovljeno, mnogih stvari še vedno ne rešuje oziroma se predvideva, da bo marsikatera ovira pri izvajanju tega zakona še ostala.
V PS SLS nedvomno od Vlade RS oziroma od pristojnega ministrstva tako pričakujemo, da bo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona opravilo ustrezno analizo in poročilo, ali trenutna novela prinaša ustrezne rezultate in ali učinkovito služi svojemu namenu, hkrati pa želimo v PS SLS tudi izkoristiti to priložnost, da apeliramo na pristojno ministrstvo, da poišče rešitve za trenutne zaplete na področju vpisovanja v zemljiško knjigo.