Ljubljana, 12. julij 2011 – Danes je v nadaljevanju 30. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami je po mnenju poslancev SLS zelo občutljivo, ravno zaradi tega pa je še toliko bolj pomembno, da so predpisi, ki urejajo to področje, pripravljeni z veliko mero strokovnosti, da so nebirokratski in predvsem človeški. Kot je že v obrazložitvi zakona napisano, mora biti temeljno načelo predpisov s tega področja načelo največje koristi otroka, ki ga je že leta 1989 uveljavila konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Otroku s posebnimi potrebami je namreč že od najzgodnejših let njegovega življenja treba zagotoviti takojšnjo in trajno pomoč, tako doma, predvsem pa v programih vzgoje in izobraževanja, pri čemer je treba slediti načelu individualizacije pristopa, ki mora zajeti vse posameznike, ki so kakorkoli vključeni v vzgojo otroka. Tem ciljem bolj ali manj dosledno sledi tudi predlagani zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Bi si pa v PS SLS želeli, da bi se določene pravice otrok s posebnimi potrebami še razširile in okrepile. Predlog zakona tako razširja izvajanje pomoči za otroke s posebnimi potrebami tudi na mladostnike s posebnimi potrebami stare med 21 in 26 let, ureja pa tudi poklicno usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki jim bo zagotovila čim prejšnjo in čim bolj kvalitetno osamosvojitev ter neodvisnost. Nadalje zakon razširja pravico otroka do dodatne strokovne pomoči, bodisi kot svetovalna storitev bodisi v obliki stalnega ali začasnega spremljevalca. Zakon otroke s posebnimi potrebami opredeljuje tudi otroke z avtističnimi motnjami. V PS SLS smo se aktivno vključili v obravnavo predloga zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, saj smo ocenili, da ga je mogoče še izboljšati, s čimer bi zagotovili pomoč tudi tistim kategorijam otrok s posebnimi potrebami, ki jih predlagani zakon ni eksplicitno navedel. Zato smo tudi vložili amandmaje, s katerimi smo želeli enakopravno obravnavo gluhoslepih otrok, kategorija katera v zakonu ni izrecno opredeljena, kar pa jih po našem mnenju postavlja v neenakopraven položaj, saj se jim ne zagotavlja celostna obravnava. Prav tako smo z našim amandmajem želeli v zakon vključiti tudi kategorijo otrok s sladkorno boleznijo, ki so žrtev specifične avtoimune bolezni, ki jo je treba stalno spremljati in nadzorovati, kar pa otroci sami zelo težko počnejo. Poslanci SLS obžalujemo, da na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti naši amandmaji, saj bi se tako zagotovilo otrokom s posebnimi potrebami še bolj celovito obravnavo ter s tem več pravic, vendar smo kljub temu zadovoljni, da so se nekatere zadeve, ki smo jih predlagali, predvsem zagotavljanje pravice gluhim in naglušnim otrokom do tolmača znakovnega jezika, določile v amandmajih odbora, ki jih je odbor tudi sprejel. To nas navdaja z optimizmom in upanjem, da bo na seji Državnega zbora RS sprejet tudi amandma, ki smo ga vložili k 8. členu predloga zakona, s katerim želimo zagotoviti dodatno strokovno pomoč tudi dijakom, ki se izobražujejo na gimnazijah. Prepričani smo, spoštovani, da boste uvideli nujnost tovrstne ureditve in boste s sprejetjem tega amandmaja pomagali izboljšati zakon ter s tem omogočili razvoj vseh potencialov dijakov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Več o tem bom povedal pri razpravi o amandmajih. Naj počasi zaključim. V PS SLS sicer obžalujemo nesprejetje nekaterih predlaganih rešitev, ki bi še izboljšali besedilo Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in s tem položaj otrok, ki jih zakon najbolj zadeva. Vendar pa smo kljub temu prepričani, da se bo s tem zakonom otrokom s posebnimi potrebami zagotovila dovolj visoka mera pomoči v procesu vzgoje in izobraževanja, zato ne vidimo razlogov za nasprotovanje njegovi uveljavitvi. Hvala.