Ljubljana, 14. julij 2011 – Na 30. redni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče do Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) - prva obravnava, ki je podano v nadaljevanju.
Pri noveliranju Kazenskega zakonika, ki ga imamo danes v prvi obravnavi, gre za razmeroma obsežne in na mnogih področjih povsem konkretne in temeljite spremembe. Novosti in dopolnitev je v zakoniku mnogo preveč, da bi jih lahko danes že v okviru predstavitve stališča prav vse pokomentirali, vseeno pa bomo poskusili vsaj načeloma pohvaliti res dobre rešitve ter opozoriti na tiste, pri katerih bi znalo biti tudi nekaj težav pri izvajanju.
Pohvalno in všečno je predvsem to, da se predlog zakonika v mnogih primerih, poleg usklajevanja z evropskim pravnim redom, na mestih, kjer uvaja povsem nove rešitve, jasno in dosledno zgleduje po rešitvah in tudi izkušnjah iz nekaterih držav članic Evropske unije. Tam imajo na določenih področjih mnogo več izkušenj, kot jih ima mlada slovenska sodna praksa. Tako lahko že v začetku izpostavim eno izmed rešitev, za katero se nam zdi, da lahko rečemo: bolje pozno kot nikoli. To je predvidena omilitev kazni na podlagi priznanja obdolženca ali sporazuma o krivdi med državnim tožilcem in obdolžencem. Ne samo, da bodo s tem mnogokrat skrajšani dolgotrajni sodni postopki, temveč bomo uveljavili tudi priznanje krivde, kot močno olajševalno okoliščino. Na srečo so tudi meje postavljene tako, da je dopustna omilitev omejena na tretjino, sicer določene najnižje kazni. Pomemben korak je tudi upoštevanje finančnega položaja storilca, pri določitvi višine kazni, saj se upoštevajo tako vsi prihodki, kot tudi vrednost njegovega premoženja. Prav gotovo bo to naredilo velik premik v miselnosti in dojemanju instituta denarnega kaznovanja, na ta način pa bo možno doseganje bolj enakomernega vzgojnega učinka, kar je tudi namen denarne kazni.
Predlagatelj novele zakonika se sicer ni odločil za ureditev materialnopravnih podlag za razširjen odvzem premoženja nezakonitega izvora. Zato v PS SLS upamo na sprejetje konkretne oblike zakona, ki bo urejal to področje. Eno izmed različic smo obravnavali ravno danes.
Predlagatelj uvaja tudi novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev in odgovornost javnih uslužbencev, ki upravljajo s proračunskimi in drugimi javnofinančnimi sredstvi. Na tem mestu nas, v PS SLS predvsem skrbi, ali bodo nove opredelitve tega kaznivega dejanja dovolj podrobne, da se bodo takšna kazniva dejanja sploh lahko učinkovito preganjala. Nevestno ravnanje in zloraba javnega denarja v škodo skupnosti, sta namreč v tem delu težko dokazljiva, še posebno naš pravni sistem na področju za enkrat še nima ustrezne prakse. Bojimo se, da je dodatni 257.a člen napisan preveč posplošeno in dopušča preširoko interpretacijo. Težko tudi ocenjujemo, kako učinkovite bodo lahko te predlagane temeljite spremembe na področju gospodarskega kriminala.
V predlogu zakonika se uvajajo novi členi, ki naj bi omogočili, da bodo kot gospodarska kazniva dejanja obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil. Pomembne prelevitve so tako na področju stečajnih goljufij, preslepitev pri pridobivanju porabe posojil ali ugodnosti, goljufij v negotovinskem prometu in podobno. Za vse te stvari že sedaj vemo, da so napačne in kaznive. Težko namreč trdimo, da sodišča že sedaj nimajo pravne podlage za preganjanje takšnih kršitev. Več kot samo na spremembah v zakoniku, bi se dalo narediti na sistemskem preganjanju takšnih kršitev s strani organov pregona državnih tožilcev in sodišč. Tako bi mogoče celo nekoč dočakali kakšen primer sodnega epiloga s področja gospodarskega kriminala. S predlaganimi spremembami se omogoča tudi večji delež izvrševanja kazni brez dejanskega odvzema prostosti oziroma dodatnega obremenjevanja zaporov. Glede na zasedenost slovenskih zaporov in zmogljivosti, s katerimi razpolagamo, je takšen ukrep dobrodošel, definitivno pa je treba spodbujati tudi več družbeno-koristnega dela. Pomembno pa je tudi vzeti na znanje, da predlog novega zakonika v veliko členih zvišuje kazni za določena kazniva dejanja, kar bo po njegovi uveljavitvi z leti še povečalo pritisk na zaporne zmogljivosti. Zato so določeni načini nadomestitve izvrševanja kazni zapora vsekakor dobrodošli.
Predlog zakonika predvideva tudi višje zaporne kazni za davčno utajo. Ta ukrep v PS SLS pozdravljamo, saj v tujini oziroma zahodnih državah takšen prekršek obravnavajo kot hujšo kršitev. Zakonik med drugim predvideva bistveno daljše zastaralne roke, tako pri izvrševanju kazni kot tudi pri denarnih kaznih in izvedbah varnostnih ukrepov. V nekaterih točkah pa zakonik predvideva, da se lahko en dan zapora nadomesti z dvema urama družbeno-koristnega dela. V SLS se nam to zdi premalo, saj če to prevedemo v prakso, lahko nekdo, ki je obsojen na leto dni zapora, svojo obveznost odsluži že v treh do štirih mesecih družbeno koristnega dela. Vsekakor v SLS podpiramo takšen način opravljanja kazni, vendar se bomo zavzeli za strožje pogoje na področju nadomeščanja zaporne kazni z družbeno-koristnim delom od trenutno predlaganih. Zanimivo je, da se je predlagatelj na določenih mestih odločil tudi za manjšanje kazni. Tako se kazni za nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami manjšajo, čeprav zakon navaja, da gre lahko tudi za stvari velikega ali celo izjemnega naravno-varstvenega pomena. Vsekakor za to odločitev v prihodnosti pričakujemo argumente in pojasnila_ kaj to pomeni za črni trg z zaščitenimi živalmi ali rastlinskimi vrstami ter iz njih izdelanimi izdelki.
In pa, spoštovane kolegice in kolegi, dovolite, da se dotaknem še medijsko najbolj razvpitega 148. člena. Po temeljiti proučitvi tega dela predloga zakonika v PS SLS takšno rešitev ocenjujemo kot neposrečeno. Torej gre za tisti del, ki opredeljuje kršitve materialnih avtorskih pravic. Če je predlagatelj na tem mestu želel doseči nadgradnjo in bolj natančno definicijo kršitve, potem tega problema nikakor ne moremo rešiti s črtanjem besedne zveze z namenom prodaje. V obrazložitvi se omenja, da so problematična podjetja, ki masovno reproducirajo programe, vendar kazensko ne odgovarjajo, saj nelegalne kopije uporabljajo za lastno uporabo. Prav. V SLS se strinjamo, da obstaja ta težava, vendar iščimo in rešujmo ta problem tako kot se spodobi in tam kjer dejansko obstaja. Po mnenju SLS nobene nelegalno opredeljene vsebine nimajo mesta v podjetjih. Vendar vsi vemo, da je okviru civilne družbe ta problem precej širši, da država nima niti podlage niti kadrovskih zmogljivosti za preverjanje vsebinskih računalniških diskov vseh državljank in državljanov. Preprosto, trenutno še ni instrumenta, da bi takšne kršitve, kot jih opredeljuje novela kazenskega zakonika, lahko v popolnosti nadzorovali. Tako dikcija tega člena, kot jo predlagate, generalno ne more biti učinkovita, se pa, če se tako izrazim, puščajo odprta vrata, da kdorkoli od državljank in državljanov ob kateremkoli času dobi obisk kriminalistične policije, ki bo, pod narekovaji, "povsem slučajno" preverila vsebino njegovega računalnika. Nedvomno se nadzor na tem področju veliko lažje izvaja v podjetjih, in na tem mestu bi lahko zakonodajo realneje opredelili ter jo omejili na podjetniški sektor. Vlada RS se sicer za takšno rešitev sklicuje na 61. člen Sporazuma TRIPS, ki od držav podpisnic zahteva, da piratstvo avtorskih pravic v trgovinsko pomembnem obsegu opredelijo kot kaznivo dejanje. V PS SLS se, kot tudi velik del javnosti, sprašujemo, na kakšen način je sploh mogoče doseči trgovinsko pomemben obseg, če pa kršitelj nima namena prodaje. Prav tako se uvaja v dikcijo zakonika precej ohlapna razlaga glede kršitev s področja vdorov v informacijske sisteme. Namreč, neupravičenost vdora v različne sisteme, za katerega so zagrožene celo kazni do 5 let zapora, je vse premalo določena. Zopet se pojavlja kup vprašanj o tem, kaj lahko opredelimo kot vdor in kaj ne.
Skratka, v PS SLS noveliranemu Kazenskemu zakoniku v prvi obravnavi ne bomo nasprotovali. Vendar upamo, da bodo določene novosti še ustrezno dopolnjene in popravljene, še posebej na področjih, kjer uvajamo nove oblike kršitev, ki do sedaj še niso bile izvajane v praksi. Naša nadaljnja podpora tekom parlamentarnega postopka v prihodnosti pa bo odvisna od pripravljenosti predlagatelja, da prisluhne pripombam tako strokovne javnosti kot drugače mislečim.