Ljubljana, 14. julij 2011 – Na 30. redni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče do Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) - prva obravnava, ki je podano v nadaljevanju.
Če pogledamo v preteklost, v mlado zgodovino naše države, naštejemo več kot petnajst popravkov zakonov o kazenskem postopku. Enkrat tudi že v tem mandatu. Gre za strogo strokovno področje, o kateri seveda še največ vedo tisti, ki se z njo vsakodnevno ukvarjajo. Zanimivo je prebirati strokovne komentarje glede tega predloga zakona, nekaj jih je tudi kritičnih do popravkov, še najbolj pa so kritični do vse prepogostega spreminjanja teh ključnih zakonov, saj to za seboj potegne ogromno prilagajanja, postopkovnih sprememb, dodatnih izobraževanj, stroškov in podobnih stvari. Zakon o kazenskem postopku pa je eden izmed zakonov, ki sestavljajo temelj pravnega reda države.
Bistvo novele, ki jo pravkar obravnavamo, je seveda v poskusu krajšanja kazenskih postopkov. Ugotovitve namreč kažejo, da nekateri kazenski postopki v celoti ali pa samo posamezna opravila in faze še vedno trajajo predolgo in da potrebujemo rešitve za odpravljanje vzrokov, ki zastoje povzročajo. Ali so predlagane rešitve dovolj dobre, bo pokazal tudi čas. V podrobnejšo vsebino se bomo lahko spustili še med razpravo. Vseeno pa tudi na tem mestu ostaja eno izmed zelo kočljivih in odprtih vprašanj, in sicer dodatek k 149.a členu, ki bi omogočil policiji pridobivanje podatkov za celotno območje izbrane bazne postaje mobilnega operaterja. V PS SLS vsekakor podpiramo učinkovitejše preganjanje organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj, vendar ne za ceno drastičnega posega v ustavno pravico ljudi do njihove zasebnosti, ki bi bila v primeru sprejema takšnih sprememb zakona lahko zelo grobo zlorabljena. Policija mora najti način za učinkovitejše delo, nikakor pa ne sme vzeti pod nadzor praktično kar vseh državljanov in drugih oseb, ki se nek trenutek nahajajo na neki lokaciji slovenskega ozemlja, ki bi morebiti bila predmet preiskave, in kjer bi se nič krivi ljudje lahko znašli v preiskavi svojih telefonskih zvez, telefonskih razmerij in analizi svojega gibanja čisto po naključju ali še huje, in bog ne daj iz kakšnih morebitnih drugih vzgibov.
Spoštovani! Danes se v Slovenski ljudski stranki ne želimo spuščati v polemiko o tem, kako si predstavljate ta člen izvajati v praksi, in ali bo policija to uporabljala ali ne, temveč pričakujemo tekom postopka konkretno in korektno pojasnilo, kaj takšen dodatek k zakonu dejansko omogoča. V medijih smo lahko zasledili pismo informacijske pooblaščenke, ki zelo korektno in poenostavljeno pove, kako si razlaga ta člen v praksi, in da cilj predloga zakona v tem primeru ne opravičuje sredstva ter gre za grob poseg v ustavno pravico do zasebnosti širokega in v naprej neopredeljenega kroga posameznikov. Po vaših zagotovilih ste na podlagi teh navedb zakonski predlog tudi ustrezno popravili.
V PS SLS sicer zaenkrat ne bomo nasprotovali nadaljnji obravnavi novele zakona o kazenskem postopku, bomo pa pozorni na vse strokovne pripombe med obravnavo, kajti ta predlog popravkov zakona se sprejema zato, da bo olajšal, predvsem pa pospešil delo sodišč. In če se s tem ne bo strinjala večina tistih, ki na področju kazenskega prava delujejo vsakodnevno, potem ga tudi v PS SLS ne bomo ocenili kot primernega, kajti vsaka sprememba mora biti sprejeta z vednostjo, da prinaša posledice, in temu primerna mora biti tudi odgovornost.