Ljubljana, 13. julij 2011 – Danes je v nadaljevanju 30. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Franc Pukšič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb RS, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Zadnje spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah so na novo določale, da mora poslovodja, izvršni direktor ali prokurist družbe - če pride do nasprotja interesov pri sklepanju pravnega posla z neko drugo družbo, katere družbenik je sam ali pa njegov družinski član, ali če je udeležen na dobičku te družbe na katerikoli drugi pravni podlagi, na primer tihi družbenih - za sklenitev takšnega pravnega posla pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe. Tako v teoriji v zakonu. V praksi je žal marsikaj drugače. Ta določba na splošno velja tako za zasebni, kot seveda tudi družbeni sektor v državni lasti, torej kot družbe v državni lasti. Vendar so se, kot prav poseben problem v zadnjem času izkazale predvsem tihe družbe. Zakaj oblikovati tiho družbo se postavi vprašanje. Odgovor na to je seveda enostaven. Tihe družbe se v veliki meri se zavezujejo predvsem za izvedbo tistih poslov, pri katerih je interes izvajalca, da se njihova udeležba javno ne razkrije. Zato se ta oblika pojavlja na različnih področjih gospodarstva. Težava pa nastopi, ko se ta instrument tihe družbe zlorablja za osebno izkoriščanje moči in položaja, ki ga ima pred vstopom v družbo prihodnji družbenik. V mislih imamo predvsem gospodarske situacije, ko gre za podjetja v državni lasti in ko direktor podjetja v državni lasti vpliva na izbor določenega dobavitelja. Dobavitelj se bo zagotovo težko uprl želji direktorja, da postane njegov tihi družbenik. Seveda, takšna ponudba ni nemogoča tudi s strani dobavitelja. Tudi direktor državnega podjetja, ki že je tihi družbenik, se bo težko uprl, da bi se odpovedal sodelovanju s samim seboj. Takšne primere tudi imamo, pa so žal, še vedno na pozicijah. Za zasebni gospodarski sektor tiha družba ni tako velik problem. Poseben problem tihe družbe pa postane izredno velik v odnosu država-zasebni sektor. V tem primeru pa tiha družba ni in ne more biti legitimen instrument, je lahko le instrument korupcije, ki omogoča zlorabo moči in položaja, gre pa seveda v privatne žepe. Sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah takšnih situacij niso preprečevale. Tudi poskus črtanja določb o tihi družbi iz Zakona o gospodarskih družbah, kot je že bilo predlagano, ravno tako ne bi rešilo v celoti tega problema. Ta problem rešuje predlog zakona, ki je v tem trenutku pred nami, in v PS SLS ga bomo z veseljem podprli. Za konec pa bi rekel še tole. Očitno je, glede na stališče Vlade RS do predloga tega zakona, da se tudi v tem parlamentu lahko kaj dogovorimo. Žal, zaradi takšnih ali drugačnih prestižnih bojev včasih to traja mnogo predolgo, a očitno, kot vidimo, se tudi da. Očitno počasi vsi skupaj ugotavljamo, da z uspehom na volitvah v paketu ne pride tudi vsa pamet tega sveta. Vsaj delno smo zadovoljni z držo preostale vladne koalicije, ki je, žal, šele po slabih treh letih nekako uspela končno prisluhniti tudi opoziciji. S tem predlogom zakona bomo zaokrožili reševanje problema tihih družb, če lahko temu tako sploh rečemo. Kolegi iz SDS so ga začeli s svojimi predlogi reševati pred dobrim letom dni. Dolgo je trajalo, dolgo. Verjamem, da bi rešitve s skupnimi močmi lahko našli že prej. In nazadnje, takšnih odprtih vprašanj in predlogov, poskusov, ko ne gre zgolj za goli populizem, pa je še veliko. Bilo bi prav, da jim na vladni strani še kdaj prisluhnete.