Ljubljana, 9. avgust 2011 - Danes sta poslanec SLS in župan Občine Destrnik Franc Pukšič ter nekdanji državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, član predsedstva Združenja občin Slovenije ter župan Občine Litija Franci Rokavec na novinarski konferenci prestavila zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s problematiko črpanja sredstev EU za programsko obdobje 2007 – 2013.

Kot je zapisano v uvodu zahteve za sklic nujne seje Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, so predlagatelji te zelo zaskrbljeni nad podatki o črpanju sredstev EU za obdobje 2007 - 2013, ki sta jih na zastavljeni poslanski vprašanji (pisno in ustno) poslanca Franca Pukšiča posredovala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju_ SVLR) v mesecu avgustu 2010 in Ministrstvo za finance RS v mesecu februarju 2011, ter nad podatki o črpanju evropskih sredstev, objavljenimi na uradni spletni strani Strukturnih skladov v Sloveniji (www.eu-skladi.si). Podatki namreč kažejo na alarmantno stanje realizacije črpanja sredstev EU, obstaja pa tudi resna nevarnost izgube dela sredstev EU, ki si jih je Republika Slovenija izpogajala za finančno perspektivo 2007 - 2013.

Predlagatelji nujne seje tudi izražajo veliko zaskrbljenost nad stanjem črpanja sredstev EU, predvsem realizacijo zahtevkov za povračilo sredstev iz evropskega proračuna, zaradi česar obstaja velika nevarnost izgube dela uspešno izpogajanih sredstev EU. Že od konca leta 2010 se namreč v medijih pojavljajo podatki o katastrofalnem stanju na področju črpanja sredstev EU, predvsem se zatika pri posredovanju zahtevkov za povračilo sredstev na Evropsko komisijo (v nadaljevanju_ EK), velik problem pa je tudi visok odstotek zavrnjenih zahtevkov s strani EK.

Celotno vsebino zahteve za sklic nujne seje si lahko preberete v nadaljevanju_

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

Vili Trofenik, predsednik

ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva, da se na podlagi drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, skliče nujna seja Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z obravnavo naslednje točke:

Problematika črpanja sredstev EU za programsko obdobje 2007 - 2013

Predlagatelji nujne seje Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj smo zelo zaskrbljeni nad podatki o črpanju sredstev EU za obdobje 2007 - 2013, ki sta jih na zastavljeni poslanski vprašanji (pisno in ustno) poslanca Franca Pukšiča posredovala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju_ SVLR) v mesecu avgustu 2010 in Ministrstvo za finance RS v mesecu februarju 2011 ter nad podatki o črpanju evropskih sredstev, objavljenimi na uradni spletni strani Strukturnih skladov v Sloveniji (www.eu-skladi.si). Podatki namreč kažejo na alarmantno stanje realizacije črpanja sredstev EU, obstaja pa tudi resna nevarnost izgube dela sredstev EU, ki si jih je Republika Slovenija izpogajala za finančno perspektivo 2007 - 2013.

Leta 2007 je bilo prvo leto, ko je Republika Slovenija lahko začela črpati sredstva iz splošnega proračuna EU za obdobje 2004 - 2006 ter za obdobje 2007 - 2013.

V okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) so bili za obdobje 2007 - 2009 objavljeni štirje razpisi za 450 projektov v višini 296 milijonov evrov, medtem ko so upravičenci do sredstev s tega naslova, občine, na peti razpis oz. t. i. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij" čakale več kot eno leto, zaradi česar je bilo celo ogroženo izvajanje nekaterih projektov. Prav tako je bilo v letu 2009 zaradi neusklajenosti med SVLR-jem in Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (v nadaljevanju_ SVREZ), predvsem zaradi pisma državne sekretarke na SVREZ-u mag. Andreje Jerina direktorju Evropskega direktorata za regionalno politiko Nicholasu Martynu črpanje sredstev iz prvih štirih razpisov v okviru OP RR za nekaj mesecev popolnoma zaustavljeno, zaradi česar je bila Sloveniji storjena nepopravljiva škoda.

Predlagatelji nujne seje izražamo veliko zaskrbljenost nad stanjem črpanja sredstev EU, predvsem realizacijo zahtevkov za povračilo sredstev iz evropskega proračuna, zaradi česar obstaja velika nevarnost izgube dela uspešno izpogajanih sredstev EU. Že od konca leta 2010 se namreč v medijih pojavljajo podatki o katastrofalnem stanju na področju črpanja sredstev EU, predvsem se zatika pri posredovanju zahtevkov za povračilo sredstev na Evropsko komisijo (v nadaljevanju_ EK), velik problem pa je tudi visok odstotek zavrnjenih zahtevkov s strani EK.

Dne 6. decembra 2010 je časnik Dnevnik objavil dokument, s katerim sta minister za finance dr. Franc Križanič in bivši minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrik Gjerkeš opozorila vsa ministrstva, ki ministrstvu za finance posredujejo zahtevke za povračilo sredstev, na zelo počasno pripravo zahtevkov za povračilo, na 400-milijonsko razliko med izplačili iz proračuna RS in povračili iz proračuna EU ter od ministrstev zahtevala "krizno upravljanje sredstev evropske kohezijske politike". Ministra sta v dopisu omenila celo možnost zaustavitve nekaterih projektov, do česar bi lahko prišlo, če se proces posredovanja zahtevkov na EK ne pospeši, saj država ni več sposobna financirati projektov EU v takšnem obsegu.

Iz podatkov, ki jih je minister za finance dr. Franc Križanič 28. februarja 2011 v odgovoru na ustno poslansko vprašanje posredoval poslancu SLS Francu Pukšiču, je razvidno, da je iz proračuna EU iz naslova Strukturnih skladov EU (ESRR, ESS) za financiranje treh Operativnih programov (OP RR, OP ROPI, OP RČV) v proračun Republike Slovenije v letu 2010 priteklo 363.411.210 evrov, iz Kohezijskega sklada pa je priteklo 94.617.859 evrov. Kumulativno je v letu 2010 iz naslova Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada v proračun RS priteklo le okrog 11 % vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo za finančno perspektivo 2007 - 2013.

Ministrstvo za finance RS je marca 2011 na Vlado RS poslalo dopis, v katerem opozarja na izjemno počasno pripravo zahtevkov za povračilo sredstev iz proračuna EU, saj so ministrstva do 1. marca 2011 pripravila za 43 milijonov evrov zahtevkov, medtem ko je znesek zaostankov znašal skoraj 232 milijonov evrov. To je posledično privedlo do neugodnega neto položaja proračuna RS do proračuna EU, saj je bil februarja neto položaj negativen (- 11 milijonov evrov). Vlada RS se je s to situacijo seznanila na svoji 127. seji 31. marca 2011, česa več od tega pa ni storila. Ministrstvo za finance RS poudarja še, da ni upravičenih razlogov za takšno stanje, saj se zaostanki nanašajo na že izvedene projekte v minulih letih, zahtevki pa morajo biti pripravljeni v tridesetih dneh od izplačila.

Podatki ministrstva za finance o neto položaju proračuna RS za leto 2010 kažejo, da je odstotek realizacije črpanja sredstev za financiranje vseh treh operativnih programov iz naslova strukturnih skladov EU in Kohezijskega sklada EU glede na rebalans proračuna 2010 nizek, saj znaša le 60,1 %, neto položaj proračuna RS do proračuna EU pa je bil v letu 2010 realiziran le 52,24 %, kar pomeni, da je Republika Slovenija počrpala polovico manj sredstev, kot je bilo predvideno v proračunu. V prvih šestih mesecih leta 2011 pa je odstotek realizacije črpanja sredstev iz strukturnih skladov EU le 37,84 % glede na sprejeti proračun RS 2011, še bolj zaskrbljujoč pa je podatek o črpanju sredstev EU iz Kohezijskega sklada, saj je odstotek realizacije glede na sprejeti proračun 2011 znašal le 10,06 %!

Tudi odstotek certificiranih zahtevkov glede na celotno programsko obdobje 2007 - 2013 je izjemno nizek. Do 30. 6. 2011 je vsota certificiranih zahtevkov za povračilo znašala 986.063.106 evrov, kar v odstotkih pomeni le 24 % glede na pravice porabe v programskem obdobju 2007 - 2013. Ob tako počasni realizaciji črpanja evropskih sredstev obstaja resna nevarnost, da bo Republika Slovenija zaradi neizpolnjevanja t. i. pravila "n+3" trajno izgubila preko 200 milijonov evrov.

 

Predlagatelji nujne seje poudarjamo, da je bila Slovenija konec prejšnjega mandata ena najuspešnejših držav pri črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (obdobje 2004 - 2006) po vseh konkretnih in primerljivih podatkih, kar priča tudi izjava komisarka Evropske komisije, odgovorne za regionalno politiko, Danute Hübner. Sistemski postopki na področju črpanja so bili ustrezni in dokazljivo uspešni, zato še vedno ne vidimo razlogov za posege v implementacijo, predvsem v spremembe operativnih programov kohezijske politike Cilja 1, ki jih je pripravila SVLR in 10. marca 2011 potrdila Vlada RS, pri čemer ni upoštevala sklepov Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, sprejetih na njegovi 15. nujni seji, temveč  od Vlade RS pričakujemo zgolj izboljšanje procesa črpanja sredstev EU in odgovorno delo na področju regionalnega razvoja na ravni vseh relevantnih ministrstev. Podatki o katastrofalnem stanju na področju certificiranih zahtevkov namreč kličejo po takojšnjem ukrepanju!

Slovenske občine so namreč imele in še imajo pripravljenih veliko projektov, s katerimi bi se spodbudilo investicije, odprlo veliko število delovnih mest in pomagalo reševati gospodarsko krizo, vendar so najprej na razpise za sredstva EU, konkretno na 5. razpis oz. poziv iz naslova "Regionalni razvojni programi" razvojne prioritete "Razvoj regij", zaradi neučinkovitosti SVLR-ja čakale skoraj eno leto, zdaj pa zaradi počasne dinamike pošiljanja zahtevkov na EK grozi celo zmanjšanje sredstev iz proračuna RS za financiranje projektov, ki so upravičeni do sredstev EU, saj je razlika med izplačili proračuna RS in vplačili proračuna EU v proračun RS izjemno velika.

Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da je za tako slabo stanje na področju črpanja sredstev EU krivo predvsem slabo vodenje SVLR-ja, največjo krivdo pri tem pa nedvomno nosi predsednik Vlade RS, ki je na mesto ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predlagal kandidate s pomanjkljivim strokovnim znanjem in vprašljivimi vodstvenimi sposobnostmi.

Na začetku tekočega mandata je funkcijo ministrice brez listnice, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, prevzela mag. Zlata Ploštajner, ki je to funkcijo opravljala od 21. novembra 2008 do 12. oktobra 2009, kar ni niti eno leto, v tem času pa ni bilo zaznati nobenih vidnih rezultatov, ki bi pospešili postopke črpanja evropskih kohezijskih sredstev.

Mag. Ploštajnerjevo je na mestu ministra nasledil dr. Henrik Gjerkeš, imenovanje katerega je bilo, po mnenju predlagateljev nujne seje, predmet izsiljevanja nekdanje koalicijske stranke DeSUS, saj je dr. Henrik Gjerkeš sin Marije Gjerkeš Dugonik, podpredsednice DeSUS-a. Dr. Gjerkeš je bil na mesto ministra imenovan 22. oktobra 2009, vendar se je tudi njegov mandat končal predčasno, saj je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vrste pozivov k odstopu, ki so sledili temu dejanju, 21. decembra 2010 odstopil s položaja ministra.

Po odstopu dr. Gjerkeša s položaja ministra je predsednik Vlade RS za ministrico brez listnice, pristojno za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predlagal Dušo Trobec Bučan, ki je bila na SVLR-ju v času ministrovanja dr. Gjerkeša državna sekretarka. In ravno to naj bi predsednika Vlade RS prepričalo o njeni strokovnosti in vodstvenih sposobnostih, kar pa se je kasneje izkazalo za hudo napako, ki se je najbolj maščevala ravno predsedniku Vlade RS. Duša Trobec Bučan je bila s strani Državnega zbora RS imenovana 10. januarja 2011, kmalu po njenem imenovanju pa so se na SVLR-ju začele dogajati nenavadne kadrovske prerazporeditve, ki so nedvomno vplivale na učinkovitost dela SVLR-ja in s tem tudi na črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Najprej je mesto direktorja Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zapustil dr. Jure Meglič, Dimitrij Pur pa je zapustil mesto direktorja Urada za evropsko teritorialno sodelovanje. Oba omenjena naj bi s svojih položajev odstopila zaradi osebnih razlogov, vendar so bili razlogi za njuna odstopa v nezaupanju ministrice do njunega dela, saj jima je že pred njunima odstopoma odvzela vsa pooblastila za delo, nezaupljiva pa je bila praktično do vseh sodelavcev. Ministrica Duša Trobec Bučan je odstopila s svoje funkcije 18. aprila 2011, po vsega treh mesecih, v katerih je, po mnenju predlagateljev nujne seje, v SVLR-ju naredila veliko več škode kot koristi, kar se pozna tudi na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev.

Po odstopu Duše Trobec Bučan s funkcije ministrice brez listnice, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, po torej že tretjem odstopu v dobrih dveh letih trajanja mandata aktualne vlade, se je predsednik Vlade RS odločil, da bo vodenje SVLR-ja zaupal dr. Boštjanu Žekšu, sicer aktualnemu ministru brez resorja, pristojnemu za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da minister brez polnih pooblastil, ki ni strokovno podkovan in poglobljeno seznanjen z delovanjem tako pomembne službe, kot je SVLR, ne more biti uspešen pri nujnem pospeševanju črpanja sredstev evropske kohezijske politike, kar mora biti prednostno delo SVLR-ja.      

Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da je za stanje na SVLR-ju najbolj odgovoren predsednik Vlade RS, ki bi moral na mesta ministrov predlagati kompetentne osebe, strokovnjake, ki do potankosti poznajo problematiko skladnega regionalnega razvoja in črpanja evropskih kohezijskih sredstev. Tako podcenjujoč odnos predsednika Vlade RS do SVLR-ja tekom tekočega mandata nikakor ne pripomore k izboljševanju stanja na področju črpanja sredstev EU, saj tovrstno delo terja veliko kontinuiranega dela in odlično poznavanje področja, česar pa se posameznik ne more "priučiti" v nekaj dneh ali tednih.

Tudi imenovanje donedavnega namestnika direktorja v SVREZ, državnega sekretarja mag. Bojana Suvorova, na funkcijo novega predstojnika v SVLR, je zelo sporno, saj se je predsednik Vlade RS, mimo Zakona o Vladi Republike Slovenije, tako spretno izognil preverjanju in potrjevanju kandidata za ministra brez listnice, ki mora na tej funkciji po zakonu voditi SVLR, pred pristojnim parlamentarnim odborom.

Predlagatelji nujne seje smo zato resno zaskrbljeni nad vodenjem SVLR-ja in pozivamo predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, da predlaga kandidata za novega ministra, ki bo imenovan v Državnem zboru RS, in tako poskrbi za normalno delovanje SLVR-ja, sicer bo Republika Slovenija izgubila še večji del sredstev iz proračuna EU, kar posledično pomeni zaustavitev nekaterih razvojnih projektov ter slabši neto položaj proračuna RS do proračuna EU.

Predlagatelji nujne seje smo zaskrbljeni tudi nad zmanjševanjem proračunskih sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov v občinah, kar predvideva novi predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2011. Pri tem gre tudi za zniževanje sredstev, ki jih občine črpajo na podlagi 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1, Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007 - Odl. US, 57/2008, 94/2010, 36/2011). Predlagatelji nujne seje menimo, da je kakršno koli zmanjševanje sredstev za investicije izjemno nespametno, saj bo tako povzročena velika škoda gospodarstvu in razvoju občin. Na to problematiko sta v svojem dopisu z dne 14. julija 2011 opozorila tudi Skupnost občin Slovenije (SOS) in Združenje občin Slovenije (ZOS).

Zmanjševanje sredstev državnega proračuna za investicije posledično pomeni tudi velik problem na področju črpanja sredstev iz proračuna EU, saj z zmanjševanjem sredstev nacionalnega proračuna tudi ne bo mogoče financirati projektov, za katere so že bile podpisane pogodbe za črpanje sredstev iz naslova Operativnih programov, sredstva za financiranje katerih je dolžna zagotoviti država, ta pa dobi sredstva iz proračuna EU po končanem postopku certificiranja zahtevkov za povračilo sredstev, ki ga opravi Evropska komisija.

Zaradi vseh navedenih razlogov želimo predlagatelji nujne seje opozoriti na neodločno politiko črpanja sredstev EU, brez jasnih usmeritev in ukrepov, zaradi katere lahko Republika Slovenija izgubi milijone evrov. Slovenska vlada po našem mnenju nikoli ne bi smela dovoliti, da se zapostavi tako pomemben sektor, kot je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, še posebej v obdobju izjemno slabe gospodarske situacije. Opozoriti želimo tudi na neresnice, ki jih Vlada RS oz. pristojna ministrstva posredujejo javnosti glede porabe oz. črpanja sredstev EU in še to sedaj, ko je poročilo Računskega sodišča dokončno. Prav tako želimo ugotoviti, ali za Republiko Slovenijo še velja pravilo n+3/2 in kolikšen del izpogajanih sredstev za finančno perspektivo 2007 - 2013 je Republika Slovenija zaradi neizpolnjevanja tega pravila izgubila.

Predlagatelji nujne seje Odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagamo, da na sejo povabite_

 Boruta Pahorja, predsednika Vlade Republike Slovenije,

 mag. Bojana Suvorova, državnega sekretarja v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,

 mag. Mitjo Gasparija, ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in evropske zadeve,

 dr. Franca Križaniča. ministra za finance,

 mag. Andrejo Jerina, državno sekretarko v Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve,

 mag. Matejo Čepin, direktorico Urada za kohezijsko politiko Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Jakob Presečnik,

vodja PS SLS

Po opravljeni razpravi Odboru DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagamo, da sprejme naslednje sklepe_

1. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ugotavlja, da člani odbora niso prejeli vseh gradiv, ki so zadevala področje sprememb operativnih programov kohezijske politike Cilja 1 v Sloveniji in so bila predmet usklajevanj z Evropsko komisijo. Vladi Republike Slovenije zato predlaga, da članom Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predloži vsa usklajena gradiva, ki se nanašajo na spremembe Operativnih programov kohezijske politike cilja 1 v Sloveniji in jih je Evropska komisija odobrila.

2. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zahteva od Vlade Republike Slovenije pojasnilo, zakaj se pri spremembah operativnih programov kohezijske politike Cilja 1 v Sloveniji ni upoštevalo sklepov Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jih je ta sprejel na svoji 15. nujni seji, sklicani na zahtevo Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in je potekala 21. 5., 25. 5., 26. 5., 1. 6. in 3. 6. 2010 (sklepi št. 008-07/10-83/4 z dne 8. 6. 2010).

Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zahteva od Vlade Republike Slovenije tudi pojasnilo, zakaj se pri sprejemanju tako pomembnih odločitev, kot so spremembe operativnih programov, v okviru katerih je za razvojne projekte za obdobje sedmih let namenjenih dobrih 5 milijard evrov, ne vključi v razpravo širše zainteresirane javnosti (podjetja, občine idr.), ki bi lahko s svojimi izkušnjami bistveno prispevala k bolj realnim in izvedljivim rešitvam ter posledično k boljšemu črpanju evropskih sredstev.  

3. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, da za izvedbo regionalnih razvojnih programov v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 zagotovi dodatna nepovratna sredstva v višini 600 milijonov evrov.

4. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, naj mu sproti predstavlja ukrepe, s katerimi bo izboljšala stanje na področju črpanja strukturnih skladov EU, tj. iz naslova Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, saj podatki Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko kažejo, da je certificiranih zahtevkov za povračilo na Evropsko komisijo za obdobje 2007 - 2011 le 36,9 %, za celotno programsko obdobje 2007 - 2013 pa le 24 %.

Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije tudi, naj mu sproti predstavlja ukrepe, s katerimi bo izboljšala stanje na področju Kohezijskega sklada, kjer je dinamika črpanja zaradi nepripravljenosti velikih infrastrukturnih projektov in dolgotrajnih administrativnih postopkov pri izdajanju odločb še bolj zaskrbljujoča.

5. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, naj mu predstavi vse do sedaj izvedene poenostavitve sistema izvajanja kohezijske politike, ki so bile napovedane na začetku mandata te vlade ter njihove učinke v praksi (na konkretnih primerih, v obliki časovnic ipd.).

6. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, da s konkretnimi izračuni pojasni, ali obstaja nevarnost izgube evropskih kohezijskih sredstev zaradi neizpolnjevanja pravila n+3.

7. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, da obvesti občine o izhodiščih 6. instrumenta za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi", da bodo občine lahko pričele z ustrezno pripravo projektov. 

Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko naj v okviru 6. instrumenta za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" takoj razpiše dodatna sredstva in vsa preostala sredstva, ki niso bila dodeljena na podlagi prejšnjih petih instrumentov, pri čemer naj kroga upravičencev ne širi.

8. Odbor DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlaga Vladi Republike Slovenije, da ga redno seznanja s potekom priprav na novo programsko obdobje kohezijske politike 2013 - 2020 (pogajanja z Evropsko komisijo, priprava operativnih programov, priprava zakonodaje, navodil, predvidene sistemske spremembe itd.) in z njimi seznanja tudi širšo javnost.

Priloge:

- pisno poslansko vprašanje Franca Pukšiča ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henriku Gjerkešu v zvezi z implementacijo sklepov Odbora DZ RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri spremembah operativnih programov kohezijske politike Cilja 1 (13. 8. 2010);

- odgovor ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrika Gjerkeša na pisno poslansko vprašanje Franca Pukšiča z dne 13. 8. 2010 (10. 9. 2010);

- ustno poslansko vprašanje Franca Pukšiča ministru za finance dr. Francu Križaniču in ministrici za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duši Trobec Bučan v zvezi s podatki za razpisana evropska sredstva, podpisanih pogodbah in realizacijo izplačil iz državnega in evropskega proračuna (28. 1. 2011);

- del magnetograma z odgovorom ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan na ustno poslansko vprašanje Franca Pukšiča s 24. redne seje Državnega zbora RS (31. 1. 2011);

- pisni odgovor ministra za finance dr. Franca Križaniča na ustno poslansko vprašanje Franca Pukšiča z dne 28. 1. 2011 (21. 2. 2011); 

- Križanič priznal, da počasno črpanje ogroža financiranje evropskih projektov, Dnevnik, 6. 12. 2010;

- Povračila sredstev EU_ katastrofa, ker se pristojnim ne da?!, Finance, 29. 3. 2011;

- Vlada seznanjena z Informacijo o prikazu napredka pri črpanju EU sredstev po ministrstvih v obdobju 1. 1. 2011 – 1. 3. 2011, 31. 3. 2011

  (http://www.mf.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/43/837/);

- "Pomladansko čiščenje" Duše Trobec Bučan, Večer, 6. 4. 2011;

- Proračunski primanjkljaj bo z rebalansom večji. Halo?, Finance, 20. 7. 2011

- Sprejeti sklepi na 15. nujni seji Odbora Državnega zbora RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, št. 008-07/10-83/4, 8. 6. 2010;

- dopis Združenja občin Slovenije (ZOS) in Skupnosti občin Slovenije (SOS) glede predloga rebalansa proračuna RS za leto 2011 (14. 7. 2011);

- tabela: Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU v letu 2010 (http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/neto_polozaj_drzavnega_proracuna_rs_do_proracuna_eu/);

- tabela: Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU v obdobju januar 2011 - junij 2011

 (http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/neto_polozaj_drzavnega_proracuna_rs_do_proracuna_eu/).