Ljubljana, 31. avgust 2011 - Danes je poslanec SLS Gvido Kres na ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zlorabami zakonodaje na področju izplačevanja minimalne plače. Vsebino pisnega poslanskega vprašanja si lahko preberete v nadaljevanju.

Vsebina pisnega poslanskega vprašanja

Spoštovani gospod minister,

v februarju 2010 smo tudi poslanci SLS v Državnem zboru RS podprli Zakon o minimalni plači, ki predpisuje minimalni dohodek zaposlenega za polni delovni čas. Čeprav v marsikateri ekonomsko razviti državi določanje minimalnega izplačila ni praksa in je plačna politika stvar prostega trga, pa je po mnenju poslancev SLS Slovenija zaradi svoje polpretekle zgodovine vseeno na tem področju nekoliko posebna in je to eden izmed redkih načinov, s katerim lahko preprečujemo nadaljnje izkoriščanje slovenskega delavca.

Toda omenjeni zakon je predvidel tudi določene rešitve za podjetja, ki bi jim lahko takratno občutno povišanje minimalne plače povzročilo nepremostljive težave, da pod posebnimi pogoji do leta 2012 preidejo na zakonsko predpisano minimalno plačo. Seveda le v primeru, da bi takojšnja uvedba predpisane minimalne plače povzročila velike izgube in ogrozila obstoj podjetja ali imela za posledico odpovedi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih. V takšnem primeru so podjetja s svojimi zaposlenimi lahko podpisala sporazume o postopnem prehodu na predpisano zakonsko izplačilo.

Žal pa se je pozneje izkazalo, da v veliko primerih pri podpisovanju takšnih sporazumov ni šlo za podjetja, ki bi imela dejanske poslovne težave, temveč so nekatera samo izkoristila slabo organiziranost svojih zaposlenih ali pa so preprosto uporabila druge oblike pritiska (tudi grožnje s prenehanjem delovnega razmerja) za dosego podpisa takšnega sporazuma.

Za nadzor nad izvajanjem zakona je sicer pristojen Inšpektorat RS za delo, ki bi  moral biti v skladu z zakonom s strani delodajalca obveščen o drugačnem izplačevanju minimalne plače, tako v času sprejemanja sporazuma o postopnem prehodu na izplačevanje minimalne plače, kot v času veljavnosti sporazuma, ko mora izplačevati najmanj prehodne zneske minimalne plače.

Po poročanju medijev pa tudi iz nekaterih konkretnih primerov, s katerimi sem se imel priložnost seznaniti, je kar nekaj podjetij izkoristilo prehodno obdobje in izplačevalo nižje osebne dohodke od predpisanega minimalnega. Problem se je izkazal samo v tem, da pristojni inšpektorat ni dosti zanimalo, kaj se dogaja med pogajanji, podpisane pogodbe pa je vzel kot dano dejstvo in jih tudi brez preverjanja očitno upošteval.

Tako nekateri slovenski delavci še danes niso dosegli izplačil na ravni minimalne plače, dogajalo pa se je, da se marsikatero podjetje niti ni upoštevalo zakona in je še naprej izplačevalo plače na osnovi starega zakona. Toda v enem izmed medijskih prispevkov pa je takratni glavni inšpektor za delo celo zatrdil, da inšpektorat na tem mestu ne more storiti prav nič in naj delavci pravico iščejo na sodišču, za kar vemo, da je utopično, predvsem pa preveč dolgotrajno dejanje za malega človeka. Kršiteljem bi po mojem mnenju moral na prste stopiti prav pristojni inšpektorat, ki ima nenazadnje za to predpisane pristojnosti in nenazadnje tudi to konkretno nalogo.

Zato Vas spoštovani minister sprašujem naslednje_

1. Ali je ministrstvo predvidelo določene kriterije za možnost postopnega prehoda pod posebnimi pogoji na predpisano zakonsko vrednost minimalne plače in tudi nadzor nad njihovim izpolnjevanjem?

2. Koliko podjetjem ste v času od uveljavitve zakona do danes na ministrstvu odobrili prehodno obdobje za začetek izplačevanja predpisane minimalne plače?

3. Ali je vaše ministrstvo prek Inšpektorata RS za delo kdaj pregledovalo poslovno stanje podjetij, ki so zaprosila za postopen prehod na izvajanje zakona, in jim kot takim ni bilo treba izplačevati "polnih" plač? Kakšni so bili kriteriji? So bili to rezultati poslovanja, poslovni prihodki, čisti dobiček zadnjega poslovnega leta ali kakšen drug dejavnik?

4. Ali razpolagate s podatkom, koliko zaposlenih v Sloveniji danes dobiva osebni dohodek manjši od zakonsko predpisane minimalne bruto plače in so hkrati zaposleni za poln delovni čas?

5. Koliko zaposlenih v Sloveniji pa dobiva natanko minimalni dohodek predpisan v Zakonu o minimalni plači? Kakšen je trend izplačil minimalnih plač skozi leta 2008, 2009, 2010 in v avgustu 2011?

6. Ali lahko zagotovite, da po 1. januarju 2012 v Sloveniji ne bo več podjetij, ki bi izplačevala manjše osebne dohodke zaposlenim za poln delovni čas od zakonsko določene minimalne plače?

7. Koliko glob je od uveljavitve Zakona o minimalni plači izrekel Inšpektorat za delo RS v zvezi z kršenjem zakona o minimalni plači, ko si bili celo na plačilnih listah bruto zneski manjši od zakonsko predpisanih?

8. Ali se vam ne zdi, da tudi sicer v teh primerih prehodnega obdobja prihaja do diskriminacije nekaterih državljanov Republike Slovenije, saj bodo vsaj do leta 2012 navkljub rednim zaposlitvam še vedno dobivali nižji dohodek, kot ga je določal novi zakon, hkrati pa ni dokazov, da njihovi delodajalci resnično poslujejo slabo? Ali niso v tem primeru v neenakovrednem položaju glede na ostale zaposlene?

9. Ali ocenjujete trenutno veljavno zakonsko rešitev v okviru fiksnega zneska minimalne plače za ustreznega glede na to, da se največ zlorab s strani delodajalcev zgodi ravno na primeru dopustov, nadur, nočnega in prazničnega dela itd.?

10. Ali na vašem ministrstvu razmišljate v smeri, da bi namesto minimalnega bruto zneska, država raje uvedla minimalno bruto urno postavko ter tudi bolj natančno opredelila nadurno delo, nočne službe in delo opravljeno med vikendi in prazniki ter obveznosti, ki iz tega izhajajo?

Za vaše odgovore se Vam že v naprej zahvaljujem.