Boris Pahor_ Moramo ustvariti slovensko zavest - smo inteligentni in eden najbolj sposobnih narodov
Prof. dr. France Bučar: Reševanje Krasa je reševanje Slovenije, to pa moramo početi mi sami!
Mag. Radovan Žerjav: Rešitve za vsa aktualna vprašanja – zaščita Krasa, gospodarska kriza, stabilnost evra in Evrope - treba iskati najprej pri sebi in v Sloveniji – s povezovanjem in sodelovanjem
Trnovo pri Novi Gorici, 21. avgust 2011 - Sinoči se je v poznih večernih urah v prostorih Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob zaključilo omizje z naslovom »Zaščita slovenskega Krasa in mir kot temeljna družbena vrednota«, kjer se je na gostovanju na Primorskem mag. Radovan Žerjav pogovarjal s svojimi gosti_ pisateljem Borisom Pahorjem, starosto slovenske politike prof. dr. Francetom Bučarjem, vodjo Civilne iniciative Kras Robertom Rogičem in ustanoviteljem Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob Giannijem Rijavcem. Govorci so na omizju govorili o neustrezni vladni politiki glede zaščite edinstvene naravne in kulturne slovenske kraške krajine in ukrepih, ki bi se jih moralo sprejeti, da bi bila ta zaščita učinkovita, ter miru kot tisti družbeni vrednoti, ki ni nikoli samoumevna in katere stabilnost ali krhkost je tudi v današnjem času v globalnem svetu in težjih ekonomskih razmerah marsikje na preizkušnji in za katero se mora aktivno zavzemati tudi vsaka odgovorna politika.
Mag. Radovan Žerjav je v uvodu problematike zaščite slovenskega Krasa, za katero se sedanja slovenska vlada ni nikakor želela zavzeti z vsemi svojimi legitimnimi sredstvi, med katerimi je uporaba t. i. zaščitne klavzule v okviru EU, in za katero se je na ravni Državnega zbora RS aktivno zavzemala Poslanska skupina SLS, goste in prisotne vprašal: »Zakaj smo Slovenci tako neodločni, ko gre za zaščito naše zemlje?«
Pisatelj Boris Pahor je dejal, da je vprašanje Krasa ravno vprašanje EU in da »zahtevamo, da se to reši zdaj; tisti, ki so odgovorni, naj to rešijo.« Ta problematika po njegovi besedah ni odvisna od nobene vlade, nobene stranke, je odvisna od Slovenije. »Manjka nam zavesti,« je ob tem izpostavil Pahor, in navedel primerjavo, da Slovenci na športnem prvenstvu v Afriki znajo ponosno vzklikati_ »Slovenec, Slovenec!«, a ko je v Sloveniji državni praznik, nikjer ne visi slovenska zastava. Opozoril je, da pri nas izražanje domoljubja in nacionalne zavesti takoj označijo za nacionalizem ali zastarelost, vendar pa npr. Francozi in Nemci ne mislijo tako. »Mi moramo ustvariti slovensko zavest,« je dejal Boris Pahor, in dodal_ »Smo inteligentni in eden najbolj sposobnih narodov«. "Slovenci in Italijani imamo sedaj sveto dolžnost, da to območje zavarujemo pred pozidavo," je še v zvezi z zaščito Krasa poudaril Boris Pahor. Ob tem je poudaril, da bi morali zaščititi kraško zemljo na obeh straneh državne meje, zaščito pa razširiti še na Goriški kras. Zavzema se za ustanovitev narodnega parka, saj bi tako uspeli obvarovati območje pred neprimerno pozidavo. "Zaščita našega Krasa, naše zemlje ni nacionalizem, saj moramo to območje ohraniti tudi za prihodnje rodove, ohraniti ga moramo takega, kot ga poznamo sedaj," je ob tem poudaril Boris Pahor.
Prof. dr. France Bučar se je strinjal, da je problem Krasa problem Slovenije. »Danes izgubljamo odpornost, ki jo daje zavest o samem sebi,« je dejal in opozoril, da Slovenci sami v bistvu odpiramo vrata tuji »okupaciji« - tisto, kar je v bistvu naša moč, prodajamo tujcem. Opozoril je tudi, da je velika neumnost ideja t. i. »multi-kulti«, ki predvideva idejo o vnosu tujih elementov v našo kulturo, ob čemer pa je opozoril tudi na velike korporacije, ki ne prenesejo nacionalne države. Opozoril je tudi, da živimo v svetu t. i. pozitivizma, znotraj katerega bomo kot številčno majhen narod vedno izgubljali. »In, otresti se moramo te bolezni – nesamozavesti, ki nam jo vcepljajo,« je še dejal dr. Bučar. V zvezi s problematiko slovenskega Krasa je prof. dr. Bučar dejal, da so razni ukrepi, kot bi bila zaščitna klavzula, seveda potrebni, a kdor meni, da nas bo rešila slovenska vlada, se bridko moti. »Reševanje Krasa je reševanje Slovenije, to pa moramo početi mi sami!« Prof. dr. France Bučar je še kot enega ključnih možnih ukrepov, ki ga ima Slovenija za problematiko Krasa, izpostavil razglasitev (dela) tega območja za kmetijskega. »To je izjemen instrument, ki ga ima Primorska«, je dejal, a ocenil, da Vlada RS, ki ga lahko uporabi, tega noče, ker se boji.
Robert Rogič je kot vodja Civilne iniciative Kras predstavil dosedanja prizadevanja civilne iniciative za zaščito Krasa, Gianni Rijavec, gostitelj srečanja in ustanovitelj Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob, pa izpostavil pomen pozitivnega slovenskega domoljubja in pomena miru kot temeljne družbene vrednote, ki se ga širi tudi s slovensko pesmijo in glasbo.
Mag. Radovan Žerjav se je v zaključku zavzel za nadaljnjo krepitev pozitivnega domoljubja in ohranjanja slovenske kulture, pri čemer je po njegovem prepričanju potrebne tudi več domovinske vzgoje. V razpravi o pomenu miru kot temeljni družbeni vrednoti so govorci opozorili na to, da mir ni samoumeven, in si je zanj treba aktivno prizadevati. Mag. Žerjav verjame, da je treba danes, ko se ukvarjamo z za Slovenijo pomembnim vprašanjem – zaščite slovenskega Krasa, ko se Slovenija sooča z gospodarsko in politično krizo, ko je na mizi vprašanje: »Kaj bo z evrom in kaj z Evropo, in ko vprašanje zagotavljanja miru in njegove stabilnosti kot temeljnega družbene vrednote ostaja vsak dan temeljna skrb in zaveza – rešitve iskati najprej pri sebi in v Sloveniji, in sicer v povezovanju in sodelovanju znotraj slovenske družbe.
