Fiskalna politika, kot jo izkazuje vladni predlog rebalansa proračuna, je popolnoma zgrešena!
Ljubljana, 8. september 2011 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je na današnji novinarski konferenci predstavil stališče SLS do predloga rebalansa proračuna in razloge za njegovo zavrnitev. »V SLS predloga rebalansa proračuna RS za leto 2011 ne bomo podprli iz vsebinskih razlogov in ker smo prepričani, da je takšna fiskalna politika popolnoma zgrešena,« je dejal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Po njegovih besedah, to sploh ni rebalans, ampak je prerazporejanje porabe med posameznimi proračunskimi porabniki. »Razlog za ta rebalans več kot očitno ni pokojninska reforma (ki žal ni bila sprejeta), ampak nižji prihodki proračuna od predvidenega,« je poudaril mag. Žerjav in dodal, da je ta vladni predlog rebalansa proračuna dokaz, da je vlada v agoniji in da nima pravega koncepta niti prave vizije, kako naprej.
Kot dober dokaz tej trditvi govorijo že dejstva, ko na eni strani slišimo izjave o spektakularnemu varčevanju (o tem govori predsednik Vlade RS Borut Pahor, Ministrstvo za finance RS in še kdo), za kar se v evropskem političnem prostoru zavzemajo članice Evropske ljudske stranke. Na drugi strani pa poslušamo ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, ki govori, da ni treba varčevati, da je treba trošiti - torej točno tisto staro jugoslovansko socialistično logiko, ko smo trošenje financirali s tiskanjem bankovcev na Topčideru. A, žal danes Topčidera nimamo več!
Hkrati slišimo, da edem izmed novih kandidatov ne bo sprejel funkcije ministra za kulturo, če se ne dvigne proračunska postavka kulturnega resorja, ki je že itak višja od tiste, kot jo je imelo to Ministrstvo za kulturo RS v letu 2008. Torej narobe svet! Logika, ki ji jaz pravim birokratsko potrošniška logika kjer ni pomembno od kod bodo sredstva prišla, pomembno je, da se troši in zapravlja. Kot vidimo, prihodki v primerjavi z letom 2008 padajo za 606 milijonov evrov, med tem ko odhodki rastejo veliko hitreje, torej za 1,152 milijarde evrov.
Nezaslišano se mi zdi, da z rebalansom proračuna primanjkljaj celo povečujemo, ne za veliko pa vendarle - za cca. 5 milijonov evrov. Izraziti je zaskrbljujoče in nerazumno, da se z rebalansom proračuna jemlje investicijam in daje sociali in šolstvu.
Predsednik vlade Borut Pahor veliko govori o »socialni povezanosti«. Jaz se bojim, v kolikor ne bomo s tem prenehali, da bomo vsi skupaj socialno povezani bankrotirali. Dajanje denarja ljudem, da nič ne delajo, je napačno in pogubno. Palico jim je treba dati v roke, da bodo sami lovili ribe. Je že res, da so posamezniki iz nekaterih ribnikov polovili vse ribe, nekateri so celo izpraznili ribnike z vodo, ampak politika je zato tu, da pomaga gospodarstvu z urejanjem poslovnega okolja tako, da se bodo ribniki napolnili z vodo in z ribami.
TRDIM DA VARČEVANJA ŠE VEDNO NI. Sam kot nekdanji gospodarstvenik varčevanje namreč razumem drugače, kot nam ga Vlada RS želi predstaviti. Na to kaže tudi razlika v porabi ministrstev med letoma 2008 in 2011. Očitno nekatera ministrstva znajo varčevati. Tu je treba izpostaviti predvsem Ministrstvo za javno upravo RS, med tem ko Ministrstvo za promet RS in Ministrstvo za obrambo RS varčujeta bolj pod prisilo. Ampak v redu - očitno se da. Ne razumem pa, in nikoli ne bom razumel, zakaj imajo višjo porabo pravosodje, kultura, notranje zadeve, okolje in prostor, šolstvo in šport …, če rečemo, da se ostala ukvarjajo z krizo? V kolikor bi se vsa ministrstva in vsi proračunski porabniki vrnili na porabo iz leta 2008 in to še znižali za 10 %, bi prihranili skoraj 2 milijardi evrov. Samo 10 % glede na leto 2008, ki bi naj bilo leto, ko se je trošilo po dolgem in počez. Sam sem prepričan da je to možno. Seveda pa bo treba sprejeti mnoge neprijetne ukrepe. V SLS smo to pripravljeni.
Da varčevanja ni, sem dokazoval za proračunske porabnike na postavki blago in storitve že leta 2009 in to ponovil ob napovedi tudi leta 2010. Nerazumljivo se mi zdi, celo absurdno - da je bilo po poročanju medijev od 1. 1. 2011 do 1. 6. 2011, torej v prvih petih mesecih tega leta, v javnem sektorju zaposlenih 2.258 novih ljudi. To na letni ravni pomeni povečanje mase za plače za slabih 50 milijonov evrov.
Zanimivi so podatki o napredovanjih po posameznih ministrstvih, ki sem jih dobil na osnovi poslanskih vprašanj vseh ministrstev. Finančne posledice napredovanj v višji naziv in napredovanj v višji plačilni razred znašajo na letni ravni 22,1 milijona evrov, pri tem pa niso upoštevana ministrstva za javno upravo, kmetijstvo, pravosodje, promet, razvoj in evropske zadev in lokalna samouprava. Po moji oceni, nekateri pri tem očitno pretiravajo ali pa izigravajo pravila igre.
Zanimivi so tudi podatki v vzgoji in izobraževanju.
Kot je vse podrobneje razvidno iz priloženih analiz in grafov (vir SLS), vse to dokazuje, da s strani Vlade RS ni volje, ni koncepta, predvsem pa se čuti, da ni pripravljenosti na spremembe. Sam menim da je to posledica neustreznega vodenja, predvsem pa ne dovolj odločnega. Ni pravično da eden varčuje, drugi pa ne. Potrebujemo kriznega menedžerja, da razloži in tudi pokaže, kako se dela v gospodarstvu. Trdim, da bomo vsi morali sodelovati pri varčevanju. Čisto vsi, brez izjeme. Seveda bo morala za vzgled biti Vlada RS, ministrstva in javni sektor kot celota, pri tem pa moramo najti družbeno soglasje. Sicer gremo v pogubo.
Poglejmo, kar se dogaja pri tako imenovanih posrednih proračunskih uporabnikih. Pri tistih zavodih, ki se ukvarjajo s socialnimi transferji ... (glej prilogo_ grafi / vir_ SLS). Vse te trende, ki jih kažejo grafi, bo treba v prihodnje zaustaviti! Še več obrniti navzdol - če želimo v prihodnje pomagati slovenskemu gospodarstvu. Brez tega ne bo šlo. Kot sem dejal, bomo potrebovali radikalne poteze, poteze, ki ne bodo prijetne, ki bodo dvigovale veliko prahu - ampak brez tega ne bo šlo naprej.
V SLS bomo za naslednji mandat predlagali 10 ministrstev, število uradov, agencij in drugih paradržavnih organov bomo znižali za polovico, število zaposlenih v javnem sektorju kot celoti bo treba v naslednjem mandatu znižati za 10 %. Na vse to smo v SLS pripravljeni. In v kolikor bo to strategija prihodnje vlade, bomo v njej sodelovali, sicer ne. Ker smo trdno prepričani, da brez tega drsimo, sicer socialno povezani, v bankrot države.