Včeraj v DZ RS s 76 glasovi ZA sprejet zakon na pobudo predlagateljev PS SLS s prvopodpisanim predsednikom SLS mag. Radovanom Žerjavom
Ljubljana, 21. september 2011 – Državni zbor RS je včeraj v poznih urah in po glasovanju o Listi kandidatov za ministrici in ministre Vlade RS in s tem zaupnici sedanjemu premieru, s 76 glasovi ZA sprejel predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma na pobudo predlagatelja PS SLS s prvopodpisanim predsednikom SLS mag. Radovanom Žerjavom. Tako bodo s predlogom in uveljavitvijo novega zakona vse bančne transakcije v davčne oaze s strani poslovnih subjektov in posameznikov javno dostopne.
V preteklih mesecih smo bili priča razkritju mnogih primerov sumljivega poslovanja gospodarskih družb. Poslovanja z davčnimi oazami se ne poslužujejo samo gospodarske družbe, pač pa se tega poslužujejo tudi premožnejši posamezniki, ki tako želijo optimizirati davčno poslovanje, kar z drugimi besedami lahko pomeni izogibanje plačevanja davkov. Pojasniti je treba, da vsaka transakcija v davčno oazo nujno ne pomeni kaznivega dejanja pranja denarja, se pa postavlja vprašanje, ali je tovrstno ravnanje družbeno sprejemljivo, saj je treba razumeti, da pobiranje davkov ni enosmeren proces, pač pa se ti davki prelijejo v javno infrastrukturo ali javne storitve, ki so na voljo vsem državljanom. Glavni nadzorni organ, ki tudi skrbi za izvajanje tega zakona, je Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Zakon določa obveznosti organizacij, ki so dolžne uradu sporočiti podatke o posameznih transakcijah, ki se izvajajo in sicer je treba uradu sporočiti podatke o vsaki gotovinski transakciji, katere vrednost presega 30.000 evrov in kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranje terorizma. Predlagatelji zakona smo prepričani, da je kar nekaj izmed gotovinskih transakcij, ki so bile sporočene Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, potekalo tudi v države, ki so po različnih standardih opredeljene kot davčne oaze. Mnogo več pa je bilo negotovinskih transakcij v države, ki so po različnih standardih opredeljene kot davčne oaze, katere uradu niso bile sporočene. Poleg tega, da je takšne transakcije tudi treba sporočati uradu, smo prepričani, da je v interesu javnosti, poslovnih subjektov, upnikov, delavcev in konec koncev tudi državne uprave, da se ve, katera slovenska podjetja in posamezniki ter v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v davčnih oazah.
Več o stališču predlagatelja predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma si lahko preberete na naslednji povezavi_ http://www.sls.si/sl/inside.sls?uid=4B6B4342-2470-1B06-6C4B-7F97FF7A7F39&linkid=newsContent