Ljubljana, 20. september 2011 – Danes bo na 31. redni seji Državnega zbora RS, takoj za glasovanjem o Listi kandidatov za ministrici in ministre Vlade RS in s tem zaupnici sedanjemu premieru, predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Predlagatelj zakona temu stališču je PS SLS, v celoti pa si ga lahko preberete v nadaljevanju.
V preteklih mesecih smo bili priča razkritju mnogo primerov sumljivega poslovanja gospodarskih družb, ki so že v postopkih zaradi insolventnosti, ali pa bodo tovrstni postopki zoper njih še uvedeni. Zanimivo je, da so se marsikatere sumljive transakcije opravljale preko bank oz. podjetij v Liechtensteinu. Ob razkritju nepravilnosti v banki Hypo Group Alpe Adria se je razkril marsikateri sumljivi posel, ki je potekal tudi preko Liechtensteina ali katere druge davčne oaze.
Poslovanja z davčnimi oazami se ne poslužujejo samo gospodarske družbe, pač pa se tega poslužujejo tudi premožnejši posamezniki, ki tako želijo optimizirati davčno poslovanje, kar z drugimi besedami lahko pomeni izogibanje plačevanja davkov. Pojasniti je treba, da vsaka transakcija v davčno oazo nujno ne pomeni kaznivega dejanja pranja denarja, se pa postavlja vprašanje, ali je tovrstno ravnanje družbeno sprejemljivo, saj je treba razumeti, da pobiranje davkov ni enosmeren proces, pač pa se ti davki prelijejo v javno infrastrukturo ali javne storitve, ki so na voljo vsem državljanom.
Zakon, ki celovito ureja področje preprečevanja pranja denarja, je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki je sistemsko uredil ukrepe, postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter nadzorne organe, ki so pristojni za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Glavni nadzorni organ, ki tudi skrbi za izvajanje tega zakona, je Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Zakon določa obveznosti organizacij, ki so dolžne uradu sporočiti podatke o posameznih transakcijah, ki se izvajajo in sicer je treba uradu sporočiti podatke o vsaki gotovinski transakciji, katere vrednost presega 30.000 evrov in kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranje terorizma.
Predlagatelji zakona smo prepričani, da je kar nekaj izmed gotovinskih transakcij, ki so bile sporočene Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, potekalo tudi v države, ki so po različnih standardih opredeljene kot davčne oaze. Mnogo več pa je bilo negotovinskih transakcij v države, ki so po različnih standardih opredeljene kot davčne oaze, katere uradu niso bile sporočene. Poleg tega, da je takšne transakcije tudi treba sporočati uradu smo prepričati, da je v interesu javnosti, poslovnih subjektov, upnikov, delavcev in konec koncev tudi državne uprave, da se ve, katera slovenska podjetja in posamezniki ter v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v davčnih oazah.
S predlaganim zakonom želimo predvsem določiti javnost podatkov o transakcijah, ki potekajo med Republiko Slovenijo ter državami, ki so določene kot »offshore« območja na podlagi poročil IMF in OECD ter podjetji, ki imajo v teh državah sedež.
Cilj zasledujemo z določbo, da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja dolžan informacijo in določene podatke o taki transakciji objaviti na svojih spletnih straneh.